+ All Categories
Home > Documents > Giornale Dom

Giornale Dom

Date post: 22-Mar-2016
Category:
Upload: most-scarl
View: 274 times
Download: 7 times
Share this document with a friend
Description:
Edizione del 15 giugno 2013
16
Dvojezi@na œola v Œpietru prioriteta za de¡elo FJK Z OBISKA ODBORNICE LOREDANE PANARITI IN SREÅANJA V TARSTU JE PARÆLO JASNO SPOROÅILO zioni presenti presso le istituzioni europee, come il European Language Equality Net- work (ELEN)». Proprio il vicepresidente di ELEN, Hicks, ha annunciato che la rete si farà promotrice di una richiesta di linee di fi- nanziamento specifiche affinché si diffon- da l’uso delle lingue minoritarie e regiona- li in Europa e ha illustrato la proposta di istituzione di un osservatorio permanente sulle politiche di tutela. D opo vent’anni dall’adozione della Carta europea delle lingue regio- nali o minoritarie «l’Italia non ha ancora provveduto alla sua ratifica. Si trat- ta di una situazione a cui il Governo italia- no è chiamato ad intervenire quanto pri- ma». La coincidenza tra il richiamo nella se- de del Parlamento europeo a Bruxelles del vicepresidente della ong di rappresentan- za delle minoranze presso l’UE, Davyth Hicks, in occasione del convegno «Regio- nal languages in the polices of the Europe- an union and its member States» e le cele- brazioni per il ventesimo della Carta euro- pea delle lingue minoritarie è bruciante. Infatti, proprio mentre ovunque si orga- nizzano manifestazioni e convegni per ce- lebrare l’avvenimento, in Europa ci si chiede come mai in Italia non sia stato an- cora ratificato il trattato internazionale che è già entrato in vigore in 25 stati europei. A ricordarlo è stato anche Johan Haggman, coordinatore del team della Commissione europea che si occupa di multilinguismo. K adar so par Muoste v œpietarski idustrialni coni odparli fabri- ke, smo bli vsi veseli an zado- voljni, zak' se je, @eglih z veliko za- mudo, tudi v Bene@iji parkazala mo¡nost, de bomo dobili dielo doma. Z mieœanim italijansko-slovenskim kapitalam so se rodile Veplas an Ho- bles. V tistem cajtu na koncu 70. an za@etku 80. liet starega stuolietja, so nastale œe druge fabrike, ki so nudile dielo Bene@anam an takuo parpoma- le majhni rasti naœi liepe an zanema- rjane domovine. Lieta priet so se naœi ljudje vozili vsaki dan na Manzan, kjer so zrasle, ku gobe pono@i, velike an majhne to- varne za stolice (kandreje) an drugo hiœno mobiljo. #e ne bogatija, pa no- malo denarja je le parœlo v naœe hiœa. An tuole je parœlo za sre@o, zak' je Evropska Unija pejala naprej eko- nomsko politiko, po kateri se je muorlo zapustiti njive an seno¡eta, zaprieti hlieve an prodati ¡vino. Se- no¡eta so izginile, hosti so mernuo ra- stle an zverja@na se je zajevila takuo, de imamo vi@ sarni ku ljudì, @elih na manjka jagarju. Tele dni pa je zaœumeu neprijetan glas, de je tudi tovarna Hobles usta- vljena. Ne zak' targ na gre an na vlie@e, ampa zak' je v krizi skupina Panto iz Trevi¡a, ki jo je lieta 1997 ukupila. Tuole pa pomeni, de 24 de- lavcu ostane brez diela an tuole je za Benecijo velik potres, ki more postati ku zadnji ¡lah za naœe ljudì. Tudi naœa ekonomija, ne te zadnja, je padla tu ti- sto rupo, ki se je odparla ¡e lieta 2007 an ki nobedna muo@ je nie mogla na- puniti. Prù hudi cajti. Tada je tele dni parœla na dan druga novica, ki smo jo veselo posluœali, ka- kor de bi piela kukavica. V Sauodnji so se @lani Kme@ke zveze zbrali an pokazali novo smier naœim ljudem, tuo je se varniti nazaj na kmetijstvo an na gozdarstvo. Muoramo o¡ivieti za- pus@ene njive an puoja an grede skar- bieti, de nam bojo hosti nazaj po- muo@, za pre¡ivieti. V petak 7. junja sam biu na Mata- jurju an gledu sviet, ki je stau pod ma- no do furlanske ni¡ine, ki je svetiela ku zlata pod soncam. Bene@ija pa je imiela samuo zeleno farbo, zak' je vsa pokrita od hosti. Pru v nji moramo vœafati novuo pomuo@, de na puojde- mo v ni@. Kar je v Sauodnji zvonilo novuo, je bluo, de h kmetijstvu, telemu staremu an novemu dielu, se na marajo vrniti te stari kimeti, ampa izobra¡eni, œtu- djani ljudjè. Tuole pomeni, de se je nieki spreobarnilo v naœi pameti an de se je zastopilo, de kjer je dielo, tam so tudi @loviekove vrednote, ki jih na smiemo zgubiti. Moremo dodati œe upanje, de bo ta- la nova dejavnost znala ohraniti stvarstvo, takuo ki so ga pobo¡no ohranili naœi te stari. #e se njih skarb ponovi na pametno vi¡o, nacin, bomo targali dva saduova, lepoto naœe do- movine an pomuo@ za naœe ¡ivljenje. Italia in ritardo nella tutela delle lingue A VENT’ANNI DALLA CARTA EUROPEA, il punto sulla situazione nell’Unione Iz krize lahko pride novo upanje V TELI ÆTEVILKI NEDIÆKE DOLINE Åe bo podietje Hobles zaprlo, bo ostalo na cesti 24. delavcev stran 6 POSVET O MANJÆINAH Slovenci ne uporabljajo svojih jezikovnih pravic stran 8 NOVI MEDIJI Veliko ætevilo ljudi obiskuje spletne strani Doma in Slovita stran 9 REZIJA Domaåi brusarji s kolesom v Santiago de Compostela stran 11 Redakcijo smo zakljuåili 11. junija ob 14. uri POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALLUFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY Quindicinale - anno XLVIII n. 11 15. junija 2013 - Euro 1,00 K U L T U R N O V E R S K I L I S T dom «La promozione delle minoranze lin- guistiche – ha rilevato William Cisilino, direttore dell’Agenzia regionale per la lin- gua friulana – diventerà sempre più im- portante nell’ambito delle future politiche europee, tant’è che ormai le lingue mino- ritarie possono accedere, con la stessa di- gnità delle altre, a tutti i programmi di fi- nanziamento della UE. A tal fine risulta strategico instaurare rapporti di collabora- zione proficui e duraturi con le organizza- UVODNIK Marino Qualizza V @etartak 6. junja so se v Tarstu zbrali regionalna odbonica za œuolo Loredana Panariti, podpredsednik de¡elnega sveta, Igor Gabrovec, predsednik komisije za œuolske probleme, Franco Codega, in svetniki Cristiano Shaurli, Silvana Cremaschi, Stefano Ukmar in Stefano Pustetto, de bi uœafali reœiteu za diela v hramu dvojezi@ne œuole v Œpietru, ki na morejo za@eti, zaradi pakta o stabilnosti. Sre@anje so bli obljubili 28. maja v Œpietru, kar je Panariti s parve roke spoznala probleme, ki jih imajo, zatuo ki je œuola ¡e tri lieta arzpartjena na treh zasilnih lokacijah. Na sre@anju v Tarstu so sparjeli dva dokumenta. Parvi gre de¡elnemu odborniku za lokalne administracije. V njim je napisano, de je dvojezi@na œuola prioriteta in zatuo je trieba hitro sprostiti sude za diela. Dodali so, de je trieba hitro za@eti in spejati tudi diela v hramu sriednje œuole »Dante Alighieri«, de bi lahko sparjeu tudi u@ence dvojezi@ne sriednje œuole. Drugi dokument gre œpietraskemu œindiku, naj na vla@i naprej procedur ampa naj hitro napravi vse potriebno za za@etak diel, saj je bluo do sada zamujenega previ@ cajta. beri na 5. strani
Transcript
Page 1: Giornale Dom

Dvojezi@na œola v Œpietruprioriteta za de¡elo FJK

Z OBISKA ODBORNICE LOREDANE PANARITI IN SREÅANJA V TARSTU JE PARÆLO JASNO SPOROÅILO

zioni presenti presso le istituzioni europee,come il European Language Equality Net-work (ELEN)».

Proprio il vicepresidente di ELEN,Hicks, ha annunciato che la rete si faràpromotrice di una richiesta di linee di fi-nanziamento specifiche affinché si diffon-da l’uso delle lingue minoritarie e regiona-li in Europa e ha illustrato la proposta diistituzione di un osservatorio permanentesulle politiche di tutela.

Dopo vent’anni dall’adozione dellaCarta europea delle lingue regio-nali o minoritarie «l’Italia non ha

ancora provveduto alla sua ratifica. Si trat-ta di una situazione a cui il Governo italia-no è chiamato ad intervenire quanto pri-ma».

La coincidenza tra il richiamo nella se-de del Parlamento europeo a Bruxelles delvicepresidente della ong di rappresentan-za delle minoranze presso l’UE, DavythHicks, in occasione del convegno «Regio-nal languages in the polices of the Europe-an union and its member States» e le cele-brazioni per il ventesimo della Carta euro-pea delle lingue minoritarie è bruciante.

Infatti, proprio mentre ovunque si orga-nizzano manifestazioni e convegni per ce-lebrare l’avvenimento, in Europa ci sichiede come mai in Italia non sia stato an-cora ratificato il trattato internazionale cheè già entrato in vigore in 25 stati europei. Aricordarlo è stato anche Johan Haggman,coordinatore del team della Commissioneeuropea che si occupa di multilinguismo.

Kadar so par Muoste v œpietarskiidustrialni coni odparli fabri-ke, smo bli vsi veseli an zado-

voljni, zak' se je, @eglih z veliko za-mudo, tudi v Bene@iji parkazalamo¡nost, de bomo dobili dielo doma.Z mieœanim italijansko-slovenskimkapitalam so se rodile Veplas an Ho-bles. V tistem cajtu na koncu 70. anza@etku 80. liet starega stuolietja, sonastale œe druge fabrike, ki so nudiledielo Bene@anam an takuo parpoma-le majhni rasti naœi liepe an zanema-rjane domovine.

Lieta priet so se naœi ljudje vozilivsaki dan na Manzan, kjer so zrasle,ku gobe pono@i, velike an majhne to-varne za stolice (kandreje) an drugohiœno mobiljo. #e ne bogatija, pa no-malo denarja je le parœlo v naœe hiœa.An tuole je parœlo za sre@o, zak' jeEvropska Unija pejala naprej eko-nomsko politiko, po kateri se jemuorlo zapustiti njive an seno¡eta,zaprieti hlieve an prodati ¡vino. Se-no¡eta so izginile, hosti so mernuo ra-stle an zverja@na se je zajevila takuo,de imamo vi@ sarni ku ljudì, @elih namanjka jagarju.

Tele dni pa je zaœumeu neprijetanglas, de je tudi tovarna Hobles usta-vljena. Ne zak' targ na gre an navlie@e, ampa zak' je v krizi skupinaPanto iz Trevi¡a, ki jo je lieta 1997ukupila. Tuole pa pomeni, de 24 de-lavcu ostane brez diela an tuole je zaBenecijo velik potres, ki more postatiku zadnji ¡lah za naœe ljudì. Tudi naœaekonomija, ne te zadnja, je padla tu ti-sto rupo, ki se je odparla ¡e lieta 2007an ki nobedna muo@ je nie mogla na-puniti. Prù hudi cajti.

Tada je tele dni parœla na dan druganovica, ki smo jo veselo posluœali, ka-kor de bi piela kukavica. V Sauodnjiso se @lani Kme@ke zveze zbrali anpokazali novo smier naœim ljudem,tuo je se varniti nazaj na kmetijstvo anna gozdarstvo. Muoramo o¡ivieti za-pus@ene njive an puoja an grede skar-bieti, de nam bojo hosti nazaj po-muo@, za pre¡ivieti.

V petak 7. junja sam biu na Mata-jurju an gledu sviet, ki je stau pod ma-no do furlanske ni¡ine, ki je svetielaku zlata pod soncam. Bene@ija pa jeimiela samuo zeleno farbo, zak' je vsapokrita od hosti. Pru v nji moramovœafati novuo pomuo@, de na puojde-mo v ni@.

Kar je v Sauodnji zvonilo novuo, jebluo, de h kmetijstvu, telemu staremuan novemu dielu, se na marajo vrnitite stari kimeti, ampa izobra¡eni, œtu-djani ljudjè. Tuole pomeni, de se jenieki spreobarnilo v naœi pameti an dese je zastopilo, de kjer je dielo, tam sotudi @loviekove vrednote, ki jih nasmiemo zgubiti.

Moremo dodati œe upanje, de bo ta-la nova dejavnost znala ohranitistvarstvo, takuo ki so ga pobo¡noohranili naœi te stari. #e se njih skarbponovi na pametno vi¡o, nacin, bomotargali dva saduova, lepoto naœe do-movine an pomuo@ za naœe ¡ivljenje.

Italia in ritardo nella tutela delle lingueA VENT’ANNI DALLA CARTA EUROPEA, il punto sulla situazione nell’Unione

Iz krize lahkopride novo upanje

V TELI ÆTEVILKI

NEDIÆKE DOLINEÅe bo podietje Hobleszaprlo, bo ostalo na cesti24. delavcev

• stran 6

POSVET O MANJÆINAHSlovenci ne uporabljajosvojih jezikovnih pravic

• stran 8

NOVI MEDIJIVeliko ætevilo ljudi obiskujespletne strani Doma in Slovita

• stran 9

REZIJADomaåi brusarji s kolesomv Santiago de Compostela

• stran 11

Redakcijo smo zakljuåili11. junija ob 14. uri

POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY

Quindicinale - anno XLVIII n. 11 15. junija 2013 - Euro 1,00K U L T U R N O V E R S K I L I S T

dom

«La promozione delle minoranze lin-guistiche – ha rilevato William Cisilino,direttore dell’Agenzia regionale per la lin-gua friulana – diventerà sempre più im-portante nell’ambito delle future politicheeuropee, tant’è che ormai le lingue mino-ritarie possono accedere, con la stessa di-gnità delle altre, a tutti i programmi di fi-nanziamento della UE. A tal fine risultastrategico instaurare rapporti di collabora-zione proficui e duraturi con le organizza-

UVODNIK

� Marino Qualizza

V@etartak 6. junja so se v

Tarstu zbrali regionalnaodbonica za œuoloLoredana Panar i t i ,

podpredsednik de¡elnega sveta,Igor Gabrovec, predsednikkomisije za œuolske probleme,Franco Codega, in svetnikiCr is t iano Shaur l i , S i lvanaCremaschi, Stefano Ukmar inStefano Pustetto, de bi uœafalireœiteu za diela v hramu dvojezi@neœuole v Œpietru, ki na morejo za@eti,zaradi pakta o stabilnosti. Sre@anjeso bli obljubili 28. maja v Œpietru,kar je Panariti s parve roke spoznalaprobleme, ki jih imajo, zatuo ki jeœuola ¡e tri lieta arzpartjena na trehzasilnih lokacijah. Na sre@anju vTarstu so sparjeli dva dokumenta.Parvi gre de¡elnemu odborniku zalokalne administracije. V njim jenapisano, de je dvojezi@na œuolaprioriteta in zatuo je trieba hitrosprostiti sude za diela. Dodali so, deje trieba hitro za@eti in spejati tudidiela v hramu sriednje œuole »DanteAlighieri«, de bi lahko sparjeu tudiu@ence dvojezi@ne sriednje œuole.Drugi dokument gre œpietraskemuœindiku, naj na vla@i naprej procedurampa naj hitro napravi vsepotriebno za za@etak diel, saj je bluodo sada zamujenega previ@ cajta.

� beri na 5. strani

Page 2: Giornale Dom

Vsaka vojna je norost in samomoråloveætva, kajti ubija srce in ljubezen

� Evangelij po Luku

Kàr je stopu v farizejevo hiœo, jesédel za mizo. In glej, kàr jenieka ¡ena, ki je bla v mestugreœnica, izviedela, de je v farize-jevi hiœi par mizi, je parnesla ala-bastrno posodo diœavnega olja invsa objokana od zad stopila knjega nogam in mu jih za@elamo@iti s suzami. Brisala mu jenoge z lasmi svoje glave, jih pol-jubljala in mazilila z oljem. Kàrje tuole videu farizej, ki ga jepovabu, je sam par sebe jau: »#ebi biu tele tle prerok, bi viedu,kaduo je ¡enska, ki se ga dotika,in kajœna je; viedeu bi, de je greœ-nica.« In Jezus mu je odguoriu:»Simon, niek ti muoram povieda-ti.« On pa mu je reku: »U@itelj,povej.« »Nieki upnik je imeu dvadu¡nika. Adan mu je biu du¡anpetstuo denariju, drugi pa petde-set. Zatuo kir nista mogla varniti,je dug obiema odpustiu. Kateriizmed njih ga bo buj ljubu?«Simon je odguoriu: »Zdi se mi,de tist, kateremu je vi@ odpustiu.«On pa mu je reku: »Prù si preso-du.«

(7,37- 43)

11. NAVADNA NEDIEJA(16. junja)

Obiema je odpustiu

� R. V.

Sul Lussari oltre 110 mila pellegriniDOMENICA 23 GIUGNO l’apertura ufficiale della stagione estiva al santuario mariano

NA DAN ITALIJANSKE REPUBLIKE je papeœ Franåiæek daroval sveto maæo s sorodniki vojakov, ki so padli v raznih misijah

L’arcivescovonelle Valli

Venerdì 7 giugno, l'arcivescovo diUdine, mons Andrea Bruno

Mazzocato, ha incontrato i sacerdotidel la forania d i San Pie t ro a lNatisone, guidati dal foraneo mons.Mario Qualizza per uno scambio dinotizie ed informazioni sulla vita reli-giosa, e non solo, nelle nostre parroc-chie. L'intento era di dedicare granparte della giornata, ma un impegnoimprovviso dell'arcivescovo ha co-stretto ad accorciare i tempi. Perciò cisi è limitati ad una analisi geneale del-

la situazione, deiresidenti, dellacelebrazione del-le messe in unterritorio vasto epoco popolato.All'arcivescovotutto questo ha

interessato moltissimo, perché dopola rapidissima visita all'inizio del suoministero in diocesi, ha voluto cono-scere più dettagliatamente i problemie le soluzioni. Ma proprio su questo sidovrà tornare per un confronto e perla scelta di percorsi condivisi. È risul-tata preminente la formazione deigiovani, che sono ancora in numerodiscreto e che hanno bisogno di unapreparazione cristiana alla vita, in uncontesto difficile. All'incontro eranopresenti, oltre al foraneo, i parroci diSan Leonardo, don Michele Zanon,di Savogna, don Natalino Zuanellacon il fratello don Pasquale, diaconodi rito bizantino-slavo, di Liessa, donFederico Saracino, mons. MarinoQualizza e don Lorenzo Petricig, re-duce dalla Carinzia dopo più di 60 an-ni di fecondo apostolato. (m. q.)

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� � Pred petdesetimi leti je umrl pape¡Janez XXIII. Angelo Giuseppe Roncalli jebil za Petrovega naslednika izvoljen 28. ok-tobra leta 1958. ˘e od za@etka pontifikatadalje je razodeval stil, ki je odseval njegovo@loveœko in duhovniœko osebnost. Ta je do-zorela preko pomenljivega sosledja izkuœ-enj in intenzivnega duhovnega ¡ivljenja.Umrl je na ve@er 3. junija 1963. Janez PavelII. ga je 3. septembra leta 2000 razglasil zabla¡enega, v zgodovino pa se je zapisal kot»dobri pape¡«. Bil pa je tudi pape¡, ki jesklical drugi vatikanski koncil. Ko je o temgovoril svojemu osebnemu tajniku msgr-juLorisu Capovilli, mu ta sprva ni odgovorilni@esar. Ko je namre@ za@el svojo slu¡bo prinjem, mu je dal prakti@ne in modre napotkeglede obnaœanja. Med njimi je bilo tudi pri-poro@ilo, naj bo tiho, kadar se ne bo strinjalz njim, in naj po@aka, da ga bo povpraœal onjegovem mnenju. Janez XXIII. je bil takrattako prepri@an, da njegov tajnik meni, da jedrugi vatikanski koncil prevelik projekt, dabi ga mogel uresni@iti on, ki je bil ¡e star.Capovilli je zato dejal, da ni najpomembne-jœe »uresni@iti, delati«, temve@ »sprejetinavdih«, biti »objekt pozornosti samegaBoga, ki te kli@e k sodelovanju z Njim«.#etudi bi se torej zgodilo, da bi koncil le na-povedal, bi bil to ¡e velik dogodek.

� � No alla «cultura dello scarto», che«tende a diventare mentalità comuneche contagia tutti», e mette in pericolo inprimo luogo la persona umana. A pro-nunciarlo è stato il Papa, durante la cate-chesi dell’udienza generale del 5 giugnodedicata al tema dell’ambiente e al rap-porto tra l’ecologia umana e l’ecologiaambientale. La cultura dello scarto, haproseguito il Papa, «ci ha resi insensibilianche agli sprechi e agli scarti alimenta-ri, che sono ancora più deprecabili quan-do in ogni parte del mondo, purtroppo,molte persone e famiglie soffrono famee malnutrizione. Una volta i nostri nonnierano molto attenti a non gettare nulladel cibo avanzato, mentre il consumi-smo ci ha indotti ad abituarci al super-fluo e allo spreco quotidiano di cibo, alquale talvolta non siamo più in grado didare il giusto valore, che va ben al di làde i mer i paramet r i economic i .Ricordiamo bene, però – ha ammonito ilPapa –, che il cibo che buttiamo via è co-me se lo avessimo rubato dalla mensa dichi è povero, di chi ha fame». Di qui l’in-vito, rivolto a tutti, «a riflettere sul pro-blema della perdita e dello spreco del ci-bo per individuare vie e modi che, af-frontando seriamente tale problematica,siano veicolo di solidarietà e di condivi-sione con i più bisognosi».

Pred 50. leti umrlblaœeni Janez XXIII.

«Il cibo buttato viaè rubato ai poveri»

2 stran 15. junija 2013VERSKO ¡IVLJENJE dom

� Zemeljski velikaæiz njo poskuæajoreæiti lokalneprobleme aliekonomske krize

L’apertura ufficiale della stagione deipellegrinaggi al Santuario delMonte Lussari è fissata per domeni-

ca 23 giugno in prossimità della festa di SanGiovanni Battista, giorno in cui ci sarà laprocessione nel borgo alpino con l’immagi-ne della Madonna.

Il rettore del santuario mariano, mons.Dionisio Mateucig, è pronto ad accogliere,nelle lingue dei diversi popoli che hanno co-me riferimento spirituale il santuario, i tantifedeli che, nella bella stagione si recano apiedi, con la telecabina e anche in mountainbike a visitare l’immagine della Vergine cu-stodita nella cappella in cima al monte: sonostati oltre 110 mila l’anno scorso di cui si sti-ma che circa 20 mila siano arrivati a piedi,un numero, questo, che è in continuo au-mento.

«Alcuni pellegrini si stanno preparandoper percorrere il Cammino celeste», sottoli-nea il rettore del santuario. Il Cammino ce-leste o Iter Aquileiensis è composto da trepercorsi per giungere al santuario dei tre po-poli: il cammino carinziano parte dal san-tuario di Maria Saal, quello sloveno dal san-tuario di Brezje e quello italiano daAquileia. Il Cammino celeste è stato inau-gurato nel 2006 e il percorso italiano è sud-diviso in 10 tappe; per chi è interessato il si-to internet è: www.camminoaquileiese.it.

Diversi gli appuntamenti estivi alLussari. Un momento importante della sta-

gione è rappresentato dalla festa degli emi-granti sloveni, fissata per la prima domenicadi agosto, con la partecipazione dei cappel-lani a servizio delle comunità della diaspo-ra: quest’anno a presiedere la festa dovreb-be intervenire il card. Franc Rodè. Dal 22 al27 giugno giungeranno per gli esercizi spiri-tuali i diaconi del seminario di Lubiana chesi preparano a diventare sacerdoti.

Naturalmente il culmine dei pellegrinag-gi si avrà in occasione della festadell’Assunzione. La sera del 14 agosto ci sa-rà la processione nel borgo e poi si attendo-no centinaia, forse migliaia di fedeli. Ancheper la natività di Maria, l’8 settembre, ci so-no tanti pellegrini. Da segnalare anche la

presenza di decine di cori friulani che duran-te l’apertura del Santuario animano le cele-brazioni.

La messa nei giorni feriali è alle 10, alle11 e alle 12, nei giorni festivi anche alle 15,mentre la telecabina è aperta dalle 9 alle17.15 nei giorni feriali e dalle 8.30 alle 18.15in quelli festivi. La chiusura della stagionedei pellegrinaggi avverrà anche quest’annola prima domenica di ottobre; in quella oc-casione si rinnoverà anche la processionedell’immagine della Madonna.

La telecabina da Camporosso porta alLussari e dal 15 giugno al 15 settembre fun-zionerà ogni giorno. Quindi nei weekend si-no al 6 ottobre.

»Vojna je samomor @loveœt-va, kajti ubije srce, ubijeljubezen.« To je bil edenizmed poudarkov pridi-

ge med sveto maœo, ki jo je 2. junija pape¡Fran@iœek zjutraj daroval v kapeli Domasv. Marte.

Kot so sporo@ili iz vatikanskega tiskov-nega urada, je bilo navzo@ih okoli osem-deset oseb. Med njimi so bili sorodnikiumrlih italijanskih vojakov, ki so padlimed mirovnimi misijami v zadnjih petihletih, zlasti v Afganistanu, in tudi nekaterivojaki, ki so bili tam ranjeni. Saj je 2. juni-ja Italija namre@ obhajala dan republike.Na koncu maœe so zbrani zato tudi skupajzmolili »molitev za Italijo«, ki jo je sesta-vil bl. Janez Pavel II.

»Danes smo priœli molit za naœe umrle,za naœe ranjene, za ¡rtve tiste norosti, ki jevojna!« Bog sliœi molitev vseh in vsako-gar, je v pridigi poudaril pape¡ Fran@iœek.In sicer ne kot molitev anonimnih oseb,saj je naœ Bog »Bog velikega in Bog ma-jhnega, je oseben Bog«, zato vse posluœa ssrcem in ljubi s srcem.

Vojna je po pape¡evih besedah »samo-mor @loveœtva«, ker ubije srce, kjer je»Gospodovo sporo@ilo«, kjer je ljubezen.Vojna izhaja iz sovraœtva, zavisti, ¡elje pooblasti. Tudi v zgodovini smo lahkove@krat videli, kako so »zemeljski velika-œi« lokalne probleme ali ekonomske krizeposkuœali reœiti z vojno.

Pape¡ se je vpraœal, zakaj je tako: »Kerje zanje denar pomembnejœi od oseb!«

Vojna pa je prav to: je dejanje vere v denar,v malike sovraœtva, ki vodijo k uboju bratain k uboju ljubezni.

Sveti o@e je na tem mestu spomnil navpraœanje, ki ga je Bog zastavil Kajnu:»Kje je tvoj brat?« Tudi danes lahko sliœi-mo ta glas Boga, O@eta, ki jo@e zaradi naœenorosti, in ki nas spraœuje, kje so naœi brat-je. Pape¡ Fran@iœek je zato spodbudil, da bimolili h Gospodu, naj oddalji od nas vsakozlo. To molitev bi morali ponavljati s sol-zami srca.

»Obrni se k nam, Gospod, in se nasusmili, ker smo ¡alostni in izmu@eni,« takoje molil sveti o@e. »Poglej na naœo bedo innaœe bole@ine ter odpusti vse naœe grehe.«Za vojno vedno najdemo greh: greh mali-kovanja, greh izkoriœ@anja ljudi in njiho-vega ¡rtvovanja na oltarju oblasti. Lahkosmo prepri@ani, je sklenil pape¡ Fran@iœek,da nas »bo Gospod posluœal in naredil ne-kaj, da nam bo dal duha tola¡be«.

Pape¡ Fran@iœek je v pridigi med jutra-njo maœo 4. juni ja spregovori l ohinavœ@ini. Ta je najljubœi jezik pokvarje-nih ljudi. Izhajajo@ iz evangeljskegaodlomka o davku za cesarja je pape¡ za-trdil, da so farizeji in herodovci Jezusa po-skuœali ujeti v past. Njihovo vpraœanje, alicesarju dajati davek ali ne, je bilo zasta-vljeno z »mehkimi, lepimi, preve@ poslad-kanimi besedami«. Poskuœajo se pokazatikot prijatelji. A vse to je la¡no. Kajti po pa-pe¡evih besedah »ne ljubijo resnice«, am-pak le sami sebe. Zato poskuœajo prevara-ti, v svojo la¡ pritegniti tudi druge. Njihovosrce je la¡nivo in ne morejo govoriti resni-ce.

»To je jezik pokvarjenosti, hinavœ@ina.Jezus je svojim u@encem dejal, naj bo nji-hov govor da 'da' in ne 'ne'.« Hinavœ@ina nijezik resnice, kajti resnica je vedno pove-zana z ljubeznijo. »Resnice brez ljubeznini,« je zatrdil pape¡ Fran@iœek.

Page 3: Giornale Dom

La pieve di Nimis era in passatouna delle più vaste e più diffici-li della diocesi, soprattutto perle grandi distanze dalla sede

matrice: basti pensare alla distanza traPovoletto e Bergogna/Breginj, ora inSlovenia.

Una parte del suo territorio è mon-tuosa, pertanto con viabilità precaria edisagiata; è abitata da friulani e sloveni.Per questi ultimi attraverso i tempi si èprocurato di risolvere le difficoltà pa-storali determinate, nella fattispecie,dall’«idioma slabonico» con l’istitu-zione del «Vicariatus Sclaborum».Spesso tali problemi innescarono accu-se di negligenza contro il pievano, cherisiedeva in Attimis, come attesta unarelazione del 1595. In detta protesta sievidenzia che «li poveri Schiavoni so-no da quasi sette anni senza vicario nonpotendosi trovare un prete che conoscala loro lingua. Molti ne morirono senzasacramenti, come ebbero a lamentaregli stessi Schiavoni nella supplica pre-sentata a mons. patriarca l’anno passa-to».

Ovviamente Nimis «ha molte ville diSchiavoni in montagna… E sono cre-sciute dette ville molto più che eranoanticamente, et perciò malamente pos-sono essere servite; e se fussero duecappellani della lingua schiava avreb-bero sempre da fare» (P. Bertolla se-nior, ms, Regesti concernenti il vicaria-to di Torlano, pp. 11-12. Archivio par-rocchiale di Nimis).

Il 2 luglio 1640, il patriarca MarcoGradenigo è in visita pastorale a Nimis.Il pievano, nell’occasione, rinnova lasupplica, già presentata nel 1626, perl’erezione del Vicariato sopra Nimisnella Schiavonia che conta 1500 anime(P. Bertolla senior, ms, Libro storico diTorlano, p. 4). Il 4 luglio mons. Grade-nigo si sposta ad Attimis, dove i signo-ri consorti e i vicini accusano il pievanoche è «trascurante ed avido di emolu-menti».

Viene imputato anche di tenere inAttimis il sacerdote Francesco Voscadi Vergnacco, «un curato ignaro del-l’idioma schiavo; che perciò è fortunaper chi può andare a confessarsi a Fae-dis»; che questo curato «non facevadottrina né predicava mai»; lasciavaspesse volte i montanari morire senzasacramenti e morti non li accompagna-va alla sepoltura; inoltre, anche in Atti-mis la sua assistenza ai moribondi con-sisteva nel far loro recitare il Pater,l’Ave e l’atto di contrizione.

Il Vosca si giustificò declinando ogniresponsabilità sul pievano, il quale siera impegnato a recarsi in tutte le villedi montagna per ricevere le confessionidi Pasqua ed erano sei anni che non an-dava a Platischis. Aggiunse, inoltre,che nemmeno i cappellani di Nimis«sapevano la lingua schiava né eranonei contorni preti schiavoni» (P. Bertol-la senior, ms., Regesti concernenti il vi-cariato di Torlano, pp. 16-27; id, ms.,Povoletto, Attimis, Savorgnano, p. 84).

«Che se poi i sacerdoti non parlanoschiavo, bensì gli Schiavi per il com-mercio col piano parlano il friulano. Nési può supplire con preti croati o dalma-ti, la cui favella è differente da quellaparlata sulle nostre montagne», così as-serisce il pievano. Aggiunge, inoltre,«che egli si ferma in montagna talvoltaanche 5 giorni continuati; che se il Cor-nappo o le nevi non gliel’impediscono,è pronto per assistere ai matrimoni, ma-lati e funerali di montagna senza pre-tendere altro che le spontanee offer-te…; che essendo tutti analfabeti, egli liistruisce durante la S. Messa; che da lo-ro riceve un formaggio ed un vello dilana per famiglia (pari a 4 soldi), chetutto in complesso forma un totale dicirca 14 ducati» P. Bertolla senior, ms.,Storia della pieve, vicariato sopra Ni-mis, pp. 77-78).

Il pievano di Nimis in predicato eraGiovanni de Benedictis che evidente-mente conosceva l’idioma sclabonico esi attivò per passare da un vicario per gliSlavi ad un vicariato per gli Slavi.

Ed ecco altre notazioni riguardanti lapieve di Nimis tratte dagli atti notarilitrascritti da Pietro Bertolla senior (Vol.7. Fondo Bertolla, Biblioteca del semi-nario di Udine):

- 1441, 11 novembre. Filippo nob.d’Attems vende un prato alla chiesa diS. Antonio di Forame (Not. Di CandidoBeltrando, Anu, Asu) - p. 13.

- 1453, 12 marzo. Testamento di PreLorenzo di Lonch Vicario di Prepotto(not. Bono Giovanni fu Nicolò di Civi-dale, 1423-1463, Anu, Asu) - p. 43.

- 1424. Inditione II, 3 giugno. Filippoquondam Nicolò de Attems dona agliuomini di Forame quasi quattro campi

di terreno piantato a viti detto Pecol diForame, affinché detti frazionisti entrotre anni vi edifichino super ipsa petiaterrae una chiesa in onore di S. Antonioabate de muro lignatam tegolisque coo-pertam. Essi gli corrisponderanno uncapretto annuo alla festa di S. Giorgio(Not. Nicolussio di Udine, 1400-1438,Anu, Asu) - p. 62.

- 1428, 16 novembre. Actum in Ra-clus in domo testatoris. Giovanni Anto-nio q. Giovanni di Cergneu con suo te-stamento ordina la sua sepoltura in Ec-clesia Ss. Gervasi et Protasi de Nimis.Lega alla chiesa dei Ss. Pietro e Paolo diCergneu (ora S. Maria Maddalena) sol-di 40 di livello. Lega a S. Gervasio mez-za marca di soldi di livello. Legati allefraterne di S. Maria di Nimis e di S. Ma-ria di Cergneu. Sua moglie Dorotea q.Pertoldo di Toppo (Not. Pietro Tione,1423-1462, Anu, Asu) - p. 63.

- 1536, 4 maggio. È ricordata la chie-sa di S. Giovanni Battista di Platischis(not. Antonio Nimis, Anu, Asu) - p. 70.

- 1738, Don Giovanni Briz di Bergo-gna cappellano di Cergneu (Not. Atti-mis Francesco-Antonio fu Giuseppe,

3stran15. junija 2013 ZGODOVINA - KULTURA

L’EVANGELIZZAZIONE DEGLI SLAVI FU CONDOTTA DALLA CHIESA DI AQUILEIA nell’esclusivo interesse religioso e nel rispetto dell’identità etnico-linguistica

Difficoltà ambientali e pastorali nel «VicariatusSclaborum» della pieve di Nimis

dom

1727-1768), p. 103.- 1738, 28 settembre. Testamento di

pre Mattia Tomasetigh, nato nel Cana-le di S. Pietro [al Natisone], ora vicariocurato di Torlano. Vuol essere sepolto aS. Stefano di Nimis nel tumulo dei sa-cerdoti. Fa legati alla Beata Vergine diVernasso, a Taipana, Romandolo; ave-va un nipote Giacomo, che era chierico.

- 1739. È ricordata la Fraterna di S.Vincenzo di Cergneu (Not. TommasiniGiangiacomo fu Domenico, 1727-1777, Anu, asu) - p. 112.

- 1648, 14 giugno. Sebastiano q. Co-darino di Montemaggiore fa testamen-to prima di partire a servire la Repub-blica a nome delle ville di Savorgnano,Qualso, Zompitta e Vergnacco, in qua-lità di galeotto. Fa legato alla chiesa diS. Michele di Montemaggiore (not.Martinis Francesco, 1639-1662, Anu) -p.117.

- 1650, 28 aprile. Le ville di Canal diGrivò, Costapiana, Clap, Canebola, Pe-drosa, Ronchis e Lonch inviano a Ve-nezia il Dottor G. Battista Beltrame apregare il Doge: ut comiserando eorummiserijs, velit ejs in eorum calamitati-bus auxilium praestare, ne fame pere-ant (perché, avendo compassione delleloro miserie, voglia prestare aiuto nelleloro calamità e non muoiano di fame -Not Blaceco di Faedis, Anu, Asu) -119-120.

- 1511, 17 maj. Concordium interEcclesiam Cergnei et Johannem Cam-panarium de Utino de una campana(Not. Dal Conte Giovanni detto de Su-perbis, 1503-1551, Anu, Asu) - p. 127.

- 1519, 2 novembre. Compromissuminter monacum ecclesiarum de Attemset Nicolaum Scuffin et consortes de Su-bit (Ibidem).

- 1593, 16 marzo. Una curiosità: i co-muni del vicariato di Attimis litiganospecie contro quelli di Bergogna cheusurpano i pascoli della pieve di Nimis.Inoltre si conferma che c’è il cimiterodi Prossenicco (Notaio Gio. BattistaNimis, Anu, Anu) - p. 4.

(2 - fine)

� Tarcisio Venuti

1. Gre za Landarsko jamo. 2. Verjetno gre za Ivana Trinka.3. upnik, ki je bil furlanskega rodu.4. Izseljenski misijonar Franc Cicigoi.5. Videnski nadœkof Giuseppe Zaffonato.6. Furlanski duhovniki, ki niso spoœtovali jezi-kovnih pravic slovenskih vernikov.7. Mons. Mihael Toroœ (1884-1963).Ob priklju@itvi Primorske in Istre k Jugoslavijije bil l. 1947 imenovan za apostolskega upravi-

telja poreœko-puljske œkofije, l. 1948 pa zaupravitelja jugoslovanskega dela goriœke nadœ-kofije. »Kot apostolski upravitelj ni v te¡kihrazmerah mogel razviti vsestranske pastoralnedejavnosti, ampak je s takti@no obrambne pozi-cije odli@no zagovarjal osnovne @lovekove pra-vice in bistveno versko-nravne vrednote.«(Psbl, 16. sn.)8. Œpietarski dekan Francesco Venuti.

Pri Sv. Antonu, 23. 9. 1958[…] Pripravljamo se na nadpastirja in

vsi se potimo pri u@ilu »zapovedanih«molitev in pesmi za uradno cerimonijo -bo kakor posneto na trak! »Buog mu raz-vietli pamet!« Mislim, da je zgubil vsakozvezo s Sv. Duhom! Ali bodo v Celov-œkem Kol[edarj]u slike naœe znamenite ja-me1 in nekoliko njene zgodovine? To bibilo va¡no, ker tar@munskega2 najbr¡ nebo. Tar@munska laœka »kukovca«3 bo œla vkratkem pro@, se ne bo pa povrnil œvicarskipastir,4 ki se je hudo zameril Œpietru inVidmu. […] Za pokojnega velikegaTar@munca bomo sami beraœki pastirji po-stavili nagrobni spom[enik], ki bo stalokoli 350 t[iso@] in bo res spodoben. Od-govorna bo dru¡ina. To zato, da mu ga nebodo postavili matajurski kom[unisti] alipa laœki narodnjaki. Dru¡ina je prepove-dala enim in drugim, Bera@em pa dovoli-la. Seveda Bera@i (pastirji) ne zmorejo ta-ke vsote, zato bi bilo potrebnih prispevkovod stricov. […]

stric Jakob

Naslednje nedatirano pismo jenapa@no hranjeno v mapi iz leta 1958. Izsporo@enih informacij in primerjave z¡upnijsko kroniko izhaja, da je bilo pismonapisano v prvih dneh oktobra 1957.

[…] Prevzviœeni5 je v veliki zadregi.Ker K[atoliœki] g[las] ne more tega, so ganapadli v N[ovem] l[istu] s krepkim uvod-nikom, kar ga je malo zbegalo. K[atoliœki]g[las] je spretno zbral drugo pot. Obenemso tudi pre@[astiti] Bera@i odlo@no nastopi-li in zahtevali skupno »avdienco«, katerese je bal. Kon@no je privolil in 1. 10. so vsise oglasili na »dvorcu«. Doma je ostal le»miokardist« Jaka, kar pa je bilo tudi kori-stno, ker je dokazalo, da ni samo on, kimeœa to »mineœtro«, ki brez njega bi se po-hladila. #rno na belem so mu prebrali inizro@ili krepko in odlo@no spomen[ico]podprto s kànoni, tradicijo, z navodili[Svetega] O@eta, s pogubnimi posledica-mi za beraœke duœe (ki sedaj postajajo o@it-ne), zaradi pastirjev-najemnikov,6 ki ni-majo druge naloge kot to: da uduœijo na-

ravni glas ov@ic, brez ozira na njih duhov-no ¡ivljenje. Tudi ustmeno so brez strahumu naœtevali dejstva in dokaze, da najem-niki so »pla@anci«, v slu¡bi posvetnihpredstojnikov. Bil je v veliki zadregi, po-sebno ker so zahtevali, da naj zavzame sta-liœ@e in naj odkrito pove za svoje namene.Izgovarjal se je, da … ne pozna œe lepo po-lo¡aja in da bo zavzel staliœ@e po »pastir-skem obiskovanju«. Odgovorili so mu, danaj izvle@e iz arhiva in pregleda vse aktevestne preiskave bivœega »pomo¡nega« intakoj mu bo postalo vse jasno. Rekli somu, da je veliko pohujœanje, da du[ovni]pastirji Bera@ije se bodo naprej lasali inpraskali in da nadpastir bo stal ob strani sprekri¡animi rokami; s tem zadar¡anjemdaje le pohujœanje beraœkim duœam. Da bise reœil iz zadrege, je izvlekel iz nekegapredala »navodila«, ki [jih] je bil dal nje-gov »sveti« pokojni prednik, ki naj bi ve-ljale do prihodnjega »past[irskega] obi-skovanja« (h koncu 1958), ¡e leta 1947.

Ko je za@el @itati navodila, so ga Bera@iprekinili, @eœ da ta navodila so bila nespre-

»Prevzviæeni« je bil zelo impresioniranod pogumnega nastopa Beraåev

PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji

jemljiva in ne sprejeta takrat in da jih nemorejo sprejeti danes, ker so krivi@na inœkodljiva. Nadp[astir] je moral prekinitibranje in odlo¡iti spis. Zahtevali so(Bera@i), da navodila, ki morajo biti v du-

hu Cerkve, morajo veljati tudi za najemni-ke, ki, ako ne znajo glasu ov@ic, morajopro@ ali se doma@ega glasu se takoj nau@itivsaj toliko, da bodo znali vsaj »O@e naœ«moliti. Odganal jih je s tem, da je obljubil,da bo vso to zadevo preœtudiral in pregle-dal »preiskavo« pomo¡nega in da po@asibo vse urejeno. Pokazali so mu tudi aktaspos[tolskega] administr[atorja] izza¡elezne zavese, da vidi, kako »katoliœko«je tam Toroœ7 uredil pastirstvo drugorod-cev. Izvedeli smo, kako impresioniran jebil ob tako pogumnega nastopa, ker si jemislil prej, da bo naœel le pasivne »ovce«,kakor jih je bil vajen na prejœnji paœi. Œe tosem izvedel: da za danes so sklicani k do-linskemu »œefu«,8 ki skuœa sedeti na dvehstolicah, pastirji najemniki; se ne ve zakaj.Toliko, da boste vedeli in povedali, da Be-ra@i se ne puste kar tako zaduœiti […].

Vdani stric Jaka

G. Anton Cuffolo

La chiesa di S. Antonio a Forame - Malina

La pieve era una dellepiù vaste e disagiate.Basti pensare alladistanza tra Povolettoe Bergogna/Breginj

Page 4: Giornale Dom

Pri Goriœki Mohorjevi dru¡bi(GMD) je, ob podpori Kro¡kaAnton Gregor@i@ – œtudijskegacentra za dru¡beno-politi@na

vpraœanja, izœla politi@na biografija na 270straneh, ki temeljito opisuje delovanje zna-menitega goriœkega duhovnika in politikaiz @asa pred 1. svetovno vojno dr. AntonaGregor@i@a (1852–1925), ki je bil osrednjaosebnost v takratnem politi@nem ¡ivljenjuna œirœem Goriœkem od konca 19. stoletja,vse do za@etka prve svetovne vojne.

Knjiga je bila v Kobariœkem muzejupredstavljena sredi maja. Z uvodno mislijoso prisotne pozdravili Jo¡e Œerbec, direktorKobariœkega muzeja, Darja Hauptman,¡upanja ob@ine Kobarid in Mirjam Sim@i@,predstavnica GMD. Slednja je spomnila,da sta bili takrat v tamkajœnjih katoliœkihvrstah dve politi@ni struji in s tem spomi-nom je GMD poravnala svoj dolg oz. zgo-dovinski spomin do dr. Antona Gregor@i@a,s katerim ni bila vedno na isti valovnidol¡ini. Sicer je GMD ostaja zvesta svojitradiciji in nagovarja danes najœirœi krogbralcev. Od nekdaj ohranja predvsem letniKoledar. Ta pripada prvobitnemu moho-rjanskemu izro@ilu in govori predvsem ozamejskih stvareh, o dru¡benopoliti@nemdelovanju, o delovanju druœtev, ob tem paobjavlja vrsto @lankov œirœe verske, zgodo-vinske in poljudnoznanstvene vsebine.Letno izdaja od osem do petnajst naslovov,s katerimi nagovarja tako starejœe bralce kotmlade. Tehtno vlogo ima zbirka Naœe kore-nine, ki ¡eli ovrednotiti primorsko in predv-sem zamejsko polpreteklo zgodovino. Tu-di literarna dela, ki izhajajo pri Goriœki Mo-horjevi dru¡bi, so posve@ena predvsem pri-morskim pisateljem in pesnikom, precejpozornosti pa posve@a izdajanju mladin-skih knjig, in to prete¡no zamejskih avto-rjev in ilustratorjev.

Avtor monografije p dr. Gregor@i@u je

PRI GORIÆKI MOHORJEVI DRUŒBI je pod peresom Petra Stresa izæla monografija o duhovniku

prof. Peter Stres, spremna beseda pa je iz-pod peresa prof. Petra #ernica.

Pogovor o liku duhovnika in politika, si-cer doma iz Vrsnega nad Kobaridom, je zavtorjem, zgodovinarjem Petrom Stresom,vodila zgodovinarka Ne¡a Strajnar.

Tudi ta knjiga Petra Stresa je ena od ti-stih, ki same po sebi opozarjajo, kako nad-povpre@no plodovita s talenti in delovnimi,zlasti neustraœenimi izobra¡enci, ki so po-membno vplivali na razvoj slovenske kul-ture, gospodarstva in politike, je kobariœka»zemlja«.

Skoraj vsi po vrsti so bili podobni viso-kim goram, ki kljubujejo viharjem, strelam,znajo pa biti tudi neskon@no vabljive in œi-roko nasmejanega obraza, kadar jih obsijesonce.

Iz avtorjevih besed lahko sklepamo, da jeveljal dr. Gregor@i@ za krepko osebnost.Imel je samostojen pristop do politike, sa-mostojne na@rte in metode, po drugi stranipa dunajsko odprt in svetovljanski. Po tuditrpkih izkuœnjah pa tega ni razodeval ve@komurkoli. Vsake stvari se je lotil z dobrimpremislekom, sklepom in na@rtom do ¡ele-nega cilja.

Njegova odlo@nost v boju za pravice paje œla v nos najbolj dolo@enim duhovniœkimkrogom iz Trsta, od koder je priœla celo zah-teva, naj se ga odstavi s profesorskega me-sta v bogoslovju. Neustraœenost je pokazalnpr. s formuliranjem protesta slovenskihgoriœkih poslancev proti pastirskemu listu.Ta list so namre@, na zahtevo œkofa Missieizdali œkofje goriœke metropolije proti agi-taciji za slovensko bogoslu¡je.

V parlamentu, kjer je bil v manjœini, se niprepiral pa@ pa je neutrudljivo deloval izozadja. Obiskoval je poro@evalce raznihministrstev in tukaj je dosegel najve@. Imelje namre@ prvenstveno pravno oz. upravnoznanje, zato je izbojeval zmage na podlagi

Dr. Anton Gregoråiå je imelsamostojen pristop do politikeÈ

da un po’ di tempo che le Valli del Natisone si ritrovano una certa visibilitàmediatica. Dico «valli» per dire territorio, paesaggio, monti boscosi, natu-ra, ambiente incontaminato, torrenti, cascate, e chi più ne ha più ne metta

nel filone naturalpaesaggistico. Se proprio si deve parlare di forme viventi anima-te che abitano questi luoghi ameni, le preferenze vanno alla fauna, ad iniziare da-gli orsi, ma senza tralasciare cinghiali, lupi e linci, per poi scendere ai più mansue-ti abitanti del bosco. Quella umana – parlo di fauna – sembrerebbe un accessorio;non è certo quella che fa notizia e di cui ci si debba preoccupare.

Un lampo di interesse arriva addirittura al livello mediatico nazionale quandoun vecchio edificio del centro nevralgico valligiano, S. Pietro – emblema dell’in-voluzione o dell’evoluzione storica, a seconda del punto di vista – crolla sotto ilpeso degli anni e dell’inutilità odierna della sua funzione (nella foto sotto, tratta daContea di Tribil - burnjak.blogspot.it) . Un povero, malandato, sconnesso edificio,ex cinematografo di paese, che ebbe l’onore e l’onere di dare un po’ di divertimen-to ai valligiani che potevano raggiungerlo dai paesi, senza dover andare a Civida-le o più lontano. Sempre di più si parla, si dibatte e si scrive delle Valli come ter-ritorio ma sempre meno importanza assumono gli abitanti rimasti a presidiarlo.Non parliamo poi degli abitanti dei paesini in quota che, pochi e dispersi, han benpoca voce in capitolo. Ma anche parlando di territorio, a parte questo giornale, adesempio nulla o ben poco si scrive del progettato scempio della valle dell’Erbez-

zo su cui calerebbe morti-ficante il tracciato dell’ele-trodotto Okroglo- Udine.

Non è una novità che al-le valli del Natisone fossestato assegnato un destinopuramente «silvopastora-le», già nel Piano urbani-stico regionale del lontano1973 e quindi siano stateespropriate di ogni funzio-ne urbanistica. Può mera-

vigliare, dunque, che finalmente ci scorrazzino gli orsi? Se non cambieranno stra-da nel percorso dalla Slovenia, anche ad essi si rizzeranno i peli per il campo ma-gnetico prodotto dell’alta tensione; ma no saranno certo loro a protestare.

Se la presenza sempre più frequente del plantigrado nelle valli è particolarmen-te indicativa del degrado dell’ambiente antropizzato (non dobbiamo dimenticareche vi erano censiti oltre 150 paesi e paesini), non è privo di significato emblema-tico il crollo dell’ex cinematografo. Sono chiari segni dei tempi e preconizzanoben altri sviluppi che la comunità valligiana dovrà sopportare.

Una alla volta stanno cadendo molte delle illusioni di rinascita sociale, econo-mica, culturale della nostra comunità, laddove il «divide et impera» segna i rap-porti politici al suo interno e non il buonsenso della massima coesione per salvareil salvabile. Non è solo questione di nostalgia e rimpianto ritornare a tempi neppurtanto lontani.

Là dove, qualche tempo fa, i valligiani falciavano l’erba, gestivano con parsi-monia i pochi boschi per far legna da ardere, coltivavano i campicelli terrazzati di-spersi sulle pendici dei monti, curavano gli enormi castagni per la preziosità dei lo-ro frutti, tracciavano ragnatele di sentieri attorno ai paesi come formiche attorno alformicaio, correggevano i percorsi dei torrenti e dei ruscelli perché non facesserodanni… Là dove gli abitanti di questi monti e valli, abbarbicati morbosamente adogni pezzetto di terra con quel profondo senso d’appartenenza e di possesso, chelegava in modo indissolubile l’uomo al suo ambiente ed alla sua storia, là, oggi,scorrazzano gli orsi.

È un mondo che è crollato, che sta mutando i connotati, e che per ogni campi-cello o prato ricoperto da alberi o rovi, perde un tratto della propria identità costrui-ta in oltre mille anni di piccoli contributi di uomini e donne che ne hanno plasma-to la fisionomia. Che sarà di noi, sloveni delle valli del Natisone, di questo passo,se lasciamo che gli eventi ci caschino addosso come se fossero ineluttabili castighidi Dio? Non è certo lui che ci punisce, il male ce lo facciamo da soli.

Quello del cinema di S. Pietroè un crollo emblematico

� Vsake stvari se jelotil z dobrimpremislekom,sklepomin naårtomdo œelenega cilja

L’OPINIONE di Riccardo Ruttar

4 stran 15. junija 2013POGLOBIMO IN PREMISLIMO

zakonitih dolo@il. Zavzemal se ja zapoliti@no edinost, saj je menil, da ve@ alimanj Slovence ve¡e neka temeljna, duhov-na kultura - katoliœtvo in po njem dolo@enmoralni na@in ¡ivljenja. Najve@je uspehe jedosegal na podro@ju œolstva. V to je vlagalcelo svoje prihranke. V Gorici je ustanovilLjudsko posojilnico in Goriœko zvezo go-spodarskih zadrug ter druœtev, kar je kasne-je preraslo v Zadru¡no zvezo. Vsem temzavodom je bi prvi predsednik. Obvarovalje krojaœko zadrugo in z dr¡avnim poslan-cem grofom Alfredom Coroninijem sta iz-bojevala vipavsko ¡eleznico, potem ko ni-sta uspela s soœko, ker je pa@ vojaœka strate-gija zahtevala traso bolj v zaledju, kajtismrdelo je ¡e po bli¡ajo@i se prvi svetovnivojni. Seveda je imela po prvi svetovni voj-ni Italija druga@en odnos do slovenskegaœolstva v Gorici in takœne so bile tudi posle-dice.

Monografija predstavlja politi@no delo-vanje enega najbolj znanih goriœkih politi-kov iz obdobja pred 1. svetovno vojno, si-cer tudi doktorja teologije in zlasti na Duna-ju vplivnega duhovnega in narodnega pa-stirja v tej regiji. Desetletja je bil de¡elni indr¡avni poslanec, namestnik goriœkegade¡elnega glavarja in organizator sloven-skega privatnega œolstva v Gorici. Bil je tu-di prijatelj in sodelavec pesnika SimonaGregor@i@a.

GMD in avtorju Petru Stresu smo ob temdol¡ni hvale¡nost, saj nova knjiga nedvom-no ¡ivahno osvetljuje stvarnost v takratniveliki Goriœki pokrajini, ki je segala vse doBovœkega in Idrijskega. V njej je slovenskiduhovni, politi@ni, kulturni, œolski in vsebolj tudi gospodarski vpliv, na prelomumed 19. in 20. stoletjem, vse bolj naraœ@alter se tako vse bolj bli¡al razmerju œtevilaprebivalcev avtohtonih narodov v njej, kottudi v sami Gorici.

dom

� Miran Miheliå

Moderata dalla giornalista Iole Na-mor, il 31 maggio si è tenuta a S.Pietro una serata nel 35° della sto-

rica conferenza sui gruppi linguistici inprovincia di Udine. Dopo il saluto dell’ on.Tamara Bla¡ina, sono intervenuti alcuniprotagonisti di quella storica iniziativa: Gu-glielmo Cerno, Giuseppe Chiabudini, Al-do Clodig, Elio Berra, Luigi Paletti e Gior-gio Banchig. Di quest’ultimo pubblichia-mo, di seguito, ampi brani dell’intervento.

La conferenza sui gruppi etnico lingui-stici della provincia di Udine il 5 e 6 mag-gio 1978, ha rappresentato un avvenimen-to per la comunità slovena delle Valli delNatisone e Torre, di Resia e della Val Ca-nale. Per la prima volta circoli gruppi edesponenti sloveni si presentarono al mondopolitico, culturale e all’opinione pubblicain generale della provincia uniti, con una li-nea di pensiero e di azione comune, con ladecisa volontà di voltare pagina e dare av-vio alla rinascita culturale della loro comu-nità di pari passo con la ricostruzione mate-riale delle case dopo il terremoto di due an-ni prima.

A dire la verità la prima occasione di unaforte presenza degli sloveni in un confron-

to pubblico altrettanto ampio, in cui si par-lava di ricostruzione spirituale, culturale emateriale del Friuli, si ebbe un anno primaall’Assemblea dei cristiani organizzatadall’Arcidiocesi di Udine dal 17 al 19 giu-gno 1977 (...). Due anni prima (25-27 giu-gno 1975), inoltre, si tenne l’Assembleadel clero udinese, durante la quale emerse-ro anche i temi dell’Università del Friuli(fu redatta e firmata una mozione) e dellatutela, tra le altre, della lingua slovena. Suquesto argomento intervenne mons. Mari-no Qualizza.

Erano dunque anni di grande vivacitàculturale, sociale e religiosa; vedevano laluce e venivano divulgati studi e ricerchesulla situazione sociale ed economica neiquali veniva messa il rilievo la marginalitàdella montagna friulana e della Slavia inparticolare. Con la partecipazione di emi-nenti studiosi sloveni e friulani nelle vallidel Natisone erano già stati organizzati iprimi Beneœki kulturni dnevi sulla storia e

la lingua della Slavia che avevano suscitatoun vasto interesse. (...)

Questo è, dunque, il contesto in cui sisvolse la conferenza organizzata dalla Pro-vincia di Udine, presieduta da Vinicio Tu-rello e nel cui consiglio sedevano due slo-veni della Benecia, Paolo Petricig del Pci(che era il vicepresidente della Conferen-za) e Giuseppe Chiabudini della Dc. Glisloveni della provincia di Udine partecipa-rono in massa alla Conferenza presentandoben 13 comunicazioni di fronte alle 7 deifriulani.

I circoli e le associazioni slovene eranospinti ad intervenire alla conferenza dal de-siderio di affermare la propria presenza,dalla voglia di sopravvivenza, di riscossa,di denuncia della tragica situazione in cuiera ridotta la nostra comunità a causa del-l’emigrazione e del mancato sviluppo eco-nomico; ma anche dalla volontà di porremano ad una ricostruzione posterremotonei cui cantieri fosse prevista anche riap-

propriazione e valorizzazione del patrimo-nio culturale e linguistico sloveno.

Un input in questo senso venne loro datodalla Carta dei diritti degli sloveni dellaprovincia di Udine elaborata ed approvatain un incontro avvenuto a Tiglio il 15 set-tembre 1977, memorabile per l’ampia par-tecipazione e l’importanza dei contenuti.Ricordo solo il paragrafo riguardante lascuola: «La Comunità slovena della pro-vincia di Udine, oggi frazionata secondovarietà dialettali, potrà esprimere appienose stessa solo se il suo prezioso patrimoniolinguistico culturale comune, salvato dal-l'attuale incuria distruttiva, troverà nel-l'istruzione slovena, e quindi nel fecondocontatto con quella lingua letteraria, il suonaturale quadro di unione e di sviluppospecifico in senso moderno e creativo,aperto al contributo di tutti gli Sloveni». Inquesta prospettiva si cominciò a rifletteresull’istituzione della scuola bilingue, chesarebbe nata sette anni dopo, ma Paolo Pe-

tricig nella sua relazione alla Conferenzagià auspicava «l’apertura di una primaclasse di scuola slovena nella Slavia Vene-ta nell’anno scolastico 1978-1979, magaria titolo sperimentale».

Ma se l’incontro di Tiglio si è svolto al-l’interno della comunità slovena, la confe-renza provinciale ha rappresentato un «de-butto» degli sloveni ad alto livello e nellapiù vasta società provinciale e regionale eun confronto con il mondo culturale e poli-tico friulano. È stato un momento impor-tante nella appropriazione e nella crescitadella coscienza identitaria, nell’approfon-dimento delle conoscenze storiche e lingui-stiche; è stata l’occasione per raccogliere edare una sistemazione strutturale a rifles-sioni, studi e ricerche già condotte sui fon-damenti costituzionali del diritto alla tutela,sul tipo di legge di tutela, che doveva esse-re allo stesso tempo globale e graduale, sul-l’appartenenza alla lingua slovena dei dia-letti, sulle condizioni socioeconomiche…

Dalla conferenza è emersa una comuni-tà slovena vivace, ricca di idee e proposte,desiderosa di superare l’eredità negativadel passato e delle divisioni e di guardarecon fiducia al futuro.

A SAN PIETRO AL NATISONE ricordato il 35° della conferenza sui gruppi linguistici

Il debutto sloveno sulla scena friulana

Page 5: Giornale Dom

5stran15. junija 2013 V OSPREDJU

Nell’ultimo consiglio comunale di fi-ne maggio, convocato dal sindacoTiziano Manzini, l’assemblea civi-

ca ha preso atto, discusso ed approvato coni soli voti della maggioranza le risultanzedel conto consuntivo 2012.

L’opposizione consigliare della lista ci-vica «La nostra terra» ha espresso il suo pa-rere negativo sull’operato del sindaco e del-la giunta votando contro il documento con-tabile.

Le motivazioni che hanno indotto l’op-posizione a dare un giudizio negativo sul-l’operato della giunta municipale si posso-no riassumere nei seguenti punti qualifican-ti quali: la totale mancanza di un progettoglobale di crescita e di sviluppo della comu-nità locale, la gestione superficiale della

dom

struttura burocratica del comune, la gravecrisi operativa dell’ufficio tecnico-urbani-stico e pratiche edilizie prive da mesi di per-sonale a tempo pieno con evidenti disfun-zioni e disagi per i cittadini e per i professio-nisti, la mancanza di risposte alle richiestescritte della gente e spesso anche alle richie-ste degli stessi amministratori dell’opposi-zione, i pesanti ritardi nell’appalto delleopere pubbliche con particolare riferimentoai lavori di ristrutturazione dell’edificio se-de dell’istituto comprensivo bilingue di via-le Azzida e della sede della scuola media«Dante Alighieri» finanziati da tempo dalleistituzioni pubbliche preposte all’erogazio-ne dei contributi.

Ritardi, a giudizio dell’opposizione, do-vuti alla lentezza gestionale e superficiale

dell’ente e allo scarso impegno della mag-gioranza nel seguire le procedure, le prati-che ed i progetti in cantiere.

Giudizio negativo, pure, per l’enorme ri-tardo, oltre 8 anni, nell’elaborazione ed ap-provazione della variante n.13 al piano re-golatore che ha provocato ulteriori danni altessuto urbano al comune, scarsa attenzioneal centro studi ecc.

Nella discussione sono intervenuti i con-siglieri della lista civica Giuseppe FirminoMarinig, Simone Bordon, Fabrizio Dorbo-lò e Tatiana Bragalini ai quali hanno rispo-sto il sindaco Tiziano Manzini e il vicesin-daco Mariano Zufferli.

Nel prosieguo dei lavori, l’assemblea ci-vica ha approvato un ordine del giorno suipassi carrai lungo la viabilità statale impe-

V torek 28. maja v ob@inski dvorani v Œpietru na sre@anju s starœi, u@itelji in œpie-trskim ¡upanom so bili de¡elna odbornica za œolstvo, Loredana Panariti, ter

de¡elna svetnika Cristiano Shaurli in Silvana Cremaschi, ki so pobli¡e spoznali dana-œnje kriti@no stanje œpietrske dvojezi@ne œole. Ravnateljica œole iva Gruden in pred-stavnica starœev Elena Domenis sta pod@rtali, da œola bo œe delovala naprej v treh se-de¡ih, ker dela za obnovitev œolskega poslopja niso œe za@ela in ka¡e, da se bodote¡ave stopnjevale z novim œolskim letom, kajti zgleda, da ni zadostnega prostora zavse vpisane otroke. Œpietrski ¡upan je povedal, da del denarja za obnovitv je podvr¡entako imenovanemu paktu stabilnosti, kar onemogo@a za@etek obnovitvenih del.

De¡elni predstavniki so obljubili, da se bodo @imprej lotili reœevanja zadeve ter sobili seznanjeni o potrebi po dvojezi@ni œoli v Terskih dolinah in po trojezi@ni v Kanal-ski dolini, o katerih sta na sre@anju povedala predsednik Sso-ja za Vidensko pokraji-no, Giorgio Banchig, in kulturna delavka iz Kanalske doline Anna Wedam.

Z odbornico Panariti smo se o vseh teh zadevah pobli¡e pogovarjali.KKaakkœœnnii ssoo vvaaœœii vvttiissii gglleeddee ssttaannjjaa ddvvoojjeezzii@@nnee œœoollee??»Sem zadovoljna, ker to sre@anje mi je ponudilo prilo¡nost, da sem posluœala in vi-

dela kakœne so pozicije okrog te peko@e za-deve. Vidim, da je situacija zelo te¡ka, kerotroci so razdeljeni v treh razli@nih prosto-rih in se zavedam, da je te¡ko se u@iti innau@iti v takih okoliœ@inah. Mislim, da zdajbomo lahko za@eli skupaj z drugimi kolegi,ki so se udele¡ili tega ve@era, iskati eno re-œitev tudi s krajevno upravo in œolniki. V tejnapeti situaciji menim, da je treba iskati ve-zi in skupaj reœiti te¡ave«.

KKaatteerree ssoo ttoorreejj kkoorraakkii,, kkii jjiihh nnaammeerraavvaatteennaapprraavviittii vv vvaaœœii ddee¡¡eellnnii iinnœœttiittuucciioonnaallnnii vvlloo--ggii??

»Prva stvar je pogledati, @e se daizklju@iti iz pakta stabilnosti denar namen-jen œolam; kot drugo mislim, da je treba se

pogovarjati skupaj z drugimi odgovornimi dejavniki in pogledati, @e lahko de¡ela po-se¡e v to zadevo. Glede tega se moram œe pogovoriti s svetnikom Cristianom Shaur-lijem, ki se je pred nedavnim o vpraœanju dvojezi@ne œpietrske œole pogovarjal s œpie-trskim ¡upanom, in potem soditi kako naprej«.

KKaajj ppaa mmiisslliittee oo vvpprraaœœaannjjuu rraazzœœiirriittvvee ddvvoojjeezzii@@nneeggaa ppoouukkaa zz uuvveeddbboo ddvvoojjeezzii@@nneeoossnnoovvnnee œœoollee iinn vvrrttccaa vv TTeerrsskkii ddoolliinnii??

»Po pregledu tozadevne dokumentacije mislim, da bi moglo biti mogo@e iti v tosmer, ker menim, da so pravice pomembne in, da jih je treba upoœtevati. Samo, @e nidialoga med teritorij, ¡upana, pokrajino, de¡elo, dr¡avo in na tej podlagi ni skupne re-œitve, bo res te¡ko, da se pride do tega«.

KKaarr ssee ttii@@ee ppaa KKaannaallsskkoo ddoolliinnoo iinn ttaammkkaajjœœnnjjee ¡¡eelljjee ppoo ttrroojjeezzii@@nneemm ppoouukkuu ((vv iittaallii--jjaannss@@iinnii,, sslloovveennœœ@@iinnii iinn nneemmœœ@@iinnii)) vv cceelloottnneemm œœoollsskkeemm ppootteekkuu,, oodd vvrrttccaa ddoo nnii¡¡jjee ssrreedd--nnjjee œœoollee,, kkaajj mmeenniittee??

»Nisem vajena, da govorim o stvareh, ki jih ne poznam dobro. Menim, da kotde¡elni predstavniki naœa naloga je odgovoriti na zadeve, o katerih smo seznanjeni.Mislim torej, da kot prva stvar vsaka oseba ima pravico do uporabe svojega jezika.Glede Kanalske doline moram œe poglobiti zadevo in se odpraviti na obisk v tamkaj-œnje kraje, da bi bolj pobli¡e spoznala za kaj gre«.

KKaakkœœeenn ppoommeenn iimmaa zzaa vvaass uuppoorraabbaa iinn ppoouu@@eevvaannjjee mmaannjjœœiinnsskkeeggaa jjeezziikkaa vv zzvveezzii zzoohhrraanniittvviijjoo mmaannjjœœiinnsskkee sskkuuppnnoossttii??

»Moj osebni primer je nekaj posebnega, ker sem se u@ila slovenski jezik, ko sembila ¡e diplomirana. Mislim, da je uporaba jezika zelo pomembna, saj posebnost na-œe de¡ele izhaja iz so¡itja na teritoriju med ve@ jezikov in kultur«.

»Avtonomija Furlanije J. K.izhaja in so¡itja ve@ jezikov«

gnando l’amministrazione comunale ad in-contri con l’Anas per rendere meno pesantii costi ai cittadini o al limite abolirli del tut-to.

Sono state, infine, approvate due mozio-ni presentate dall’opposizione con specificiriferimenti a «Proposta di un piano quin-quennale, speciale e straordinario per il re-cupero e la riqualificazione delle aree de-gradate ed incolte all’interno delle Valli delNatisone/Nediœke Doline» e «Responsabi-lità civili e penali dei proprietari e/o deicomproprietari dei mappali concessi per laviabilità forestale e le piste interpoderalirealizzate nelle Valli del Natisone/NediœkeDoline».

Questi ultimi due documenti, pure appro-vati all’unanimità dal consiglio comunale,

LA LISTA CIVICA DI SAN PIETRO AL NATISONE ha votato contro il conto consuntivo 2012 del Comune. Pesano i ritardi per le sedi scolastiche

Opposizione all’attacco: la maggioranza si è impegnata poco

Cristiano Shaurli, Silvana Cremaschi, Fabrizio Dorbolò, Loredana Panariti, Tiziano Manzini e Œiva Gruden

La scuola bilingue di S. Pietro al Na-tisone rappresenta una priorità perl’attuale amministrazione regiona-le, pertanto è necessario prendere

tutte le misure necessarie per superare al piùpresto la situazione di stallo, compresoquello per gli interventi sull’edificio dellascuola media monolingue, nel quale do-vranno trovare ospitalità anche gli allievidella media bilingue.

Questo è quanto risulta da uno dei duedocumenti, indirizzato all’assessore regio-nale alle Autonomie locali, Paolo Panontin,frutto dell’incontro avvenuto giovedì 6 giu-gno in Regione tra l’assessore all’istruzio-ne, Loredana Panariti, il vicepresidente delConsiglio regionale, Igor Gabrovec, il pre-sidente della commissione per l’istruzione,Franco Codega, e i consiglieri regionali dimaggioranza Cristiano Shaurli, SilvanaCremaschi, Stefano Ukmar e Stefano Pu-stetto.

Come ci ha riferito Shaurli, capogruppodel Pd in Consiglio regionale, scopo dellariunione degli esponenti della maggioran-za, era l’individuazione di una strada per su-perare il blocco all’avvio dei lavori di ri-strutturazione della sede della scuola bilin-gue dovuto ai vincoli del patto di stabilità.

Con il secondo documento, si esorta, in-vece, il sindaco di San Pietro al Natisone,Tiziano Manzini, a non indugiare ulterior-mente e procedere all’espletamento di tuttele pratiche necessarie all’appalto dei lavori,sia per la sede dell’istituto bilingue comeper la sede della media monolingue, in mo-do tale da poter iniziare i lavori immediata-mente dopo lo sblocco dei fondi già nellecasse del Comune.

Il vertice di maggioranza sulla scuola bi-lingue era stato annunciato in occasionedella visita dell’assessore regionale al-

� Due documenti indirizzati all’assessore alle Autononie locali,Panontin, e al sindaco, Manzini, per superare la situazionedi stallo nei lavori di ristrutturazione della sede dell’istituto

«La scuola bilingue per la Regione è prioritàIl Comune di S. Pietro non indugi ancora»

VISITA DELL’ASSESSORE LOREDANA PANARITI e vertice di maggioranza sulla ristrutturazione della sede dell’istituto comprensivo statale

� Ilaria BanchigEzio Gosgnach

l’Istruzione, Loredana Panariti, a San Pietroal Natisone avvenuta lo scorso 28 maggio.

«Il patrimonio scolastico della nostra re-gione è quasi tutto da mettere a norma. È ne-cessario che a tutti i livelli gli amministrato-ri lavorino affinché questo tipo di interventiesca dal patto di stabilità. Qui si parla dellasalute dei nostri figli e delle nostre figlie»,ha detto Panariti durante l’incontro con gliamministratori locali, gli insegnanti e i geni-tori degli alunni della scuola bilingue.

La situazione in cui si trova la scuola bi-lingue non è senza conseguenze. Le critici-tà sono destinate a crescere nel nuovo annoscolastico a seguito dell’annunciato note-vole aumento degli allievi e dell’avvio del-la «classe 2.0», nella quale saranno intro-dotte le nuove tecnologie.

Anche l’idea esposta dalla rappresentan-te dei genitori, Elena Domenis, di trasferirel’intera scuola nell’edificio chiamato «col-lege», secondo il sindaco Tiziano Manzini,non è attuabile, visto che lo stabile, di pro-prietà del comune è stato dato in uso allaProvincia già nel 2001.

«La scuola bilingue – ha sottolineato˘iva Gruden, dirigente dell’Istituto com-prensivo statale – è l’unica scuola che ri-sponde alle esigenze di un’istruzione bilin-gue in questa zona. I genitori che scelgonoquesto tipo di istruzione per i loro figli nonhanno nemmeno alternative nei comuni vi-cini». Non dovrebbe essere solo il comune

di San Pietro ad avere la responsabilità diquesta situazione.

«Le opere che come la scuola bilinguehanno una ricaduta sovracomunale – ha af-fermato Shaurli che insieme al consigliereSilvana Cremaschi era presente all’incon-tro – non dovrebbero ricadere sulla respon-sabilità di un’unica amministrazione, madovrebbero essere di competenza della re-gione».

All’assessore, il presidente provincialedella Confederazione delle organizzazionislovene (Sso), Giorgio Banchig, ha espres-so la necessità di una soluzione globale allarichiesta di istruzione bilingue e trilinguenel territorio di insediamento della mino-ranza slovena e di istituzione di scuole su-periori. Su questi temi si è soffermato ancheil prof. Roberto Dapit dell’università diUdine. Sulle questioni della Valcanale sonointervenuti la vice presidente dell’associa-zione Don Mario Cernet, Anna Wedam, eil presidente del circolo culturale tedescoKanalthaler Kulturverein, Alfredo Sandri-ni, che hanno invitato Panariti a visitare an-che il loro territorio. Il dibattito è stato mo-derato da Fabrizio Dorbolò, consigliere co-munale di San Pietro.

Erano presenti, tra gli altri, i sindaci diPulfero, Piergiorgio Domenis, e di Savo-gna, Germano Cendou, nonché il vicesin-daco di Drenchia, Michele Qualizza.

verranno trasmessi alle istituzioni regionaliper il buon esito delle richieste di finanzia-menti ed ai sette comuni delle valli per unaloro approvazione e successiva trasmissio-ne degli atti all’amministrazione regionale.Alla regione Friuli-Venezia Giulia si chiededi predisporre un piano quinquennale di ri-lancio dell’economia della Slavia con inter-venti mirati nel settore ambientale e la rego-larizzazione degli interventi legati alla co-struzione di piste forestali, agli espropri, aifrazionamenti e alla conseguente iscrizionedei mappali al catasto demaniale della re-gione Friuli-Venezia Giulia.

� Larissa Borghese

� Giuseppe F. Marinigconsigliere comunale

Lista civica «La nostra terra»San Pietro al Natisone

Page 6: Giornale Dom

6 stran 15. junija 2013

L’AZIENDA OPERA NELLA ZONA INDUSTRIALE di S. Pietro al Natisone dal 1981. In crisi per il fallimento del gruppo Panto

Lunedì 3 giugno nella sala consiliaredel comune di San Pietro al Natiso-ne ha avuto luogo un incontro con isindaci delle Valli del Natisone e la

stampa, convocato dalle segreterie provin-ciali di Filea-Cgil e Fenal-Uil per scongiu-rare la chiusura definitiva della Nuova Ho-bles. Sono, infatti, a forte rischio i 24 postidi lavoro dell’azienda che, specializzatanella produzione di infissi e attiva nella zo-na industriale di San Pietro al Natisone dal1981, si trova ora in una grave crisi finan-ziaria a seguito del fallimento del gruppoPanto di Treviso, dal quale era gestita sepa-ratamente.

All’incontro è intervenuto il responsabi-le regionale della Filea-Cgil, Villiam Pez-zetta, che ha illustrato la situazione del-l’azienda, i cui addetti sono da circa un an-no in cassa integrazione a rotazione. Ter-minata la cassa integrazione e senza soldiper pagare gli stipendi, l’azienda ha visto

Salvataggio difficile per la Hobles24 persone a rischio disoccupazione

� Larissa Borghese

recentemente vanificare un concreto spi-raglio di salvezza legato all’interesse di unimprenditore del settore e ora è in attesache il consiglio di amministrazione decidale sue sorti.

«Attualmente ferma, l’azienda rischiagravi perdite di mercato e conoscenze» –ha detto Pezzetta, che ha sottolineato co-me la chiusura dell’azienda, oltre alle ine-vitabili ripercussioni sul tessuto sociale,comporterebbe per le valli del Natisone«non solo una perdita economica, ma an-che di cultura, prospettive e competenzematurate sul territorio». A questo va ag-giunto il fatto che la Nuova hobles è unarealtà importante e conosciuta per la quali-tà del prodotto, che potrebbe diventare dinicchia. »Basti pensare alle tendenze delmercato, sempre più orientato verso le ca-se in legno e la bioedilizia«, ha rimarcatoPezzetta.

dom

Pezzetta ha proposto due diverse dire-zioni per trovare una soluzione: da una par-te provare a gestire l’emergenza attraversoil ricorso a qualche ammortizzatore socialee, in secondo luogo, capire bene che inten-zioni ha la proprietà attuale e come fare pertenere in vita l’azienda. A tal fine i sindacidelle valli intervenuti (assente solo il sinda-co di San Leonardo, Marcuzzi, e Giuseppe

� I sindacie i sindacatialla ricercadi soluzionicontrola chiusura

V @etartak 13. junja ob 18.30 bovŒpietru seja Inœtituta za sloven-

sko kulturo. Na nji bojo zbrali imekulturnega centra v Œpietru. Naob@nim zboru febrarja lietos so povie-dali, de bi muorlo ime pokazati identi-teto in dielo Slovencu v videnski pro-vinci. Olo@ili so, de bojo vebral’ ime spomo@jo braucu petnajst-dnevnikaDom in tednika Novi Matajur.

Dele@ je bluo narbuj vse@ ime Slo-venski kulturni dom. Puno odzat se jena drugo mesto uvarstilo ime Sloven-ski kulturni center, na tre@je pa Slo-venski kulturni hram.

Na uredniœtvo Doma je parœu liepkup glasou. Narbuj vse@ imena so Slo-venski kulturni dom in Slovenski kul-turni hram. Na Dom je poœju svoj glastudi poznani pisatelj iz Trsta Boris Pa-hor, ki se je zmisnu ime Dom sloven-ske besede.

Prù Pahorju predlog je biu zelovse@, zatuo so se @lani Inœtituta za slo-vensko kulturo vzeli nomalo cajta, debi premislili al’ bojo slovenskemucentru v Œpietru vzdieli Slovenskikulturni dom al’ Dom slovenske be-sede. Odlo@iteu bo padla 13. junja. Obparlo¡nosti seje se bojo ogledali tudiprestore Slovenskega multimedialne-ga oknaSMO, ki ga bojo odparli jese-ni lietos.

Okno spada v strateœki projekt Je-zik Lingua, ki je sofinanciran v okviruPrograma @ezmejnega sodelovanjaSlovenija-Italija 2007-2013 iz sred-stevu Evropskega sklada za regional-ni razvoj in nacionalnih sredsteu.

Odlo@iteu o imenukulturnega centra

v Œpietru

IZ NAŒIH DOLIN

Sibau, consigliere regionale di minoranzae amministratore unico della Comunitàmontana Torre-Natisone-Collio,) hannochiesto di poter incontrare la proprietà del-l’azienda per fare il punto sulla situazionee, dati alla mano, contattare l’assessore re-gionale alle Attività produttive, SergioBolzonello, che il consigliere regionaleRoberto Novelli, anch’egli presente all’in-contro, ha promesso di informare.

Solidarietà ai lavoratori dell’azienda èstata espressa dai sindaci di San Pietro alNatisone, Tiziano Manzini, e di Pulfero,Piergiorgio Domenis, il quale ha lamenta-to la mancanza di una cabina di regia e so-prattutto l’assenza della parte politica, chedovrebbe essere assunta, per quanto ri-guarda il settore produttivo delle valli delNatisone, dalla Comunità montana Torre-Natisone-Collio, riferimento purtroppo as-sente dal 2009, a seguito dei vari avvicen-damenti e commissariamenti al suo verti-ce.

Dieluci Hoblesa in domaåi politiki v Æpietru

Page 7: Giornale Dom

7stran15. junija 2013 IZ NAŒIH DOLIN

Parve dni luja bi muoru odprietastronomski observatorij na Ma-tajure. Njega gaspodar je Gorskaskupnost Ter-Nedi¡a-Brda, a bo

zanj skarbielo furlansko astronomsko me-teoroloœko zdru¡enje Afam. Observatorijbo slu¡u za znanstvene, a tudi za didakti@nenamiene. Troœtajo se, de bo parklicu punoturistu. Miesca luja bo spet odparu tudi obi-skovalni center na Varta@ah, ki ima oœtarijoin restavracijo. Po novim ga bo imiela porokah kooperativa iz kraja Rive d’Arcano.

Obie novice nam jih je sporo@iu sauon-ski œindik Germano Cendou, ki nam je po-viedu, kuo gre tudi z drugimi projekti, ki jihmislejo postavit na noge na Matajurju, de bina narbuj vesoki gori Nediœkih dolin parte-gnili vi@ ljudì.

Par miescu od tega je Pro loko Matajurstorla napravt projekt nove okrep@evalnicean po@ivaliœ@a s solarium, ki naj bi jo zazi-dal’ »Na Lazeh«, tan kjer je stara elektri@nakabina. Slu¡ila naj bi v zimskih miescah,kàr je ko@a »Pelizzo« zaparta. Projekt je na-pravu arhitekt Arduino Cargnello. Potrebo-val’ bi 173 tau¡int euru. Pa nieso bli usi za-tuo. Na posebno vi¡o je œpalu @edajski Cai.Parœle so na dan nove ideje. Poviedali so, debi lahko telo okrep@evalnico, @e se da, od-parli u spodnjem delu astronomskega ob-servatorija an takuo parœparali malo denarjau telim kriznem ekonomskem cajtu.

Tisti od planinskega druœtva Cai so po-viedali, de bi zgradil’ adan bivak pod ko@o

� Kupe z ob@ino Kobarid mislijo na progoza tekaœko smu@anje in kolesarsko stazoTuristi@ni obiekti med Polavo an Livkam

Observatorij na Lazeh hmalu odpartV parpravi novi projekti za Matajur

SAUONSKI ŒINDIK GERMANO CENDOU oznanja lepo novico za parve dni luja. Troœtajo se, de bo parklicu puno ljudi

UNA PATTUGLIA DI 25 VOLONTARI ha ripulito le aree verdi attorno al piccolo paese abbarbicato alle pendici del Gran Monte

� L. B.

Operazione pulizia a Montemaggiore di TaipanaM

ontemaggiore è più viva! L’escla-mazione sgorga spontanea dopouna giornata di lavoro che ha avuto

del sorprendente, frutto di un impegno co-stante e discreto da parte di quanti hanno ve-ramente a cuore la sorte di un piccolo paese,ridotto a poche unità di residenti, che resiste,abbarbicato alle pendici del Gran Monte.

Amore e disinteresse hanno spinto Dona-to Sturma, consigliere comunale, e AnitaTomasino a imbastire una pattuglia di 25volontari per dedicare una giornata alla pu-lizia delle aree verdi attorno all’abitato. Vihanno partecipato, ovviamente, i residenti egli originari del luogo, solo fisicamente di-staccati in pianura. A loro si sono uniti gliamici dell’azienda faunistica e quelli diProssenicco, che sono da anni maestri nelmantenere decoroso l’ambiente nel loropaese. Tanto entusiasmo non sboccia percaso e testimonia la concreta volontà di im-porre all’attenzione un borgo carico di fasci-

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

� � Ciekvica svetega Mihiela na Goren-jim Pe@nijem (v sauonskim kamunu in vmatajurski fari) je zlo stara. Posve@ena jebla ¡e lieta 1545. Potres pred 37. lieti pa joje mo@nuo vederbu in je donaœnji dan vslavim stanu. Hitro jo je trieba postrojiti,priet ku bo prepozno. Zatuo se je Pro lokoMatajur zavihnila rokave, de bi sko@nilana pomuo@ in parpravla senjam, ki bo 29.in 30. junja. V saboto bojo ob 17. uri od-parli kjoœke s pija@o in jeda@o, ob 20.30bo godla skupina »Ratamaq«. V nediejobojo odparli kjoœke opudan. Ob 15. bopredsednik od Pro loko, ki je Paolo Cario-la, dau Pe@anam sude, ki so jih zbrali zacierku. Ob 15.30 bo gara za tiste, ki diela-jo v hosti. Ob 16. bojo mo¡je pokazalimuo@ in vliekli varco. Ob 17. bo svetamaœa. Ob 20.30 bo godla skupina »TrioMatajur«. Pro loko Matajur je parpravlatudi druge pobude. V saboto 22. junja bo-jo pejali otroke gledat ¡ivalski vart (zoo) vLignano. V nediejo 23. junja bojo par Ma-œere ob 21. uri par¡gali kries sv. Ivana. Vsaboto 20. in nediejo 21. luja bo izlet za testare v Valtellino in Œvico. Ogledali se bo-jo kraje Chiuro, Bormio, Livigno in SanktMoritz. Izlet so parpravli s finan@no po-mo@jo sauonskega kamuna.

� � Naj œpietarski kamun o@edi ciesno ta-blo pred vasjo, na kateri so spet pomazalidoma@e ime Œpietar in naj prijavi policij-skim oblastem ljudi, ki so tuole nardili.Takuo je napisano v pismu, ki ga je osampredstavniku slovenskih organizacij, kiimajo sede¡ v œpietarskim kamunu, poœja-lo œindiku Tizianu Manziniju in v vednostœpietraskim karabinierjam. Podpisani soIgor Tull za Zavod za slovenskoizobra¡evanje, Bruna Dorbolò za Inœtitutza slovensko kulturo, Giacinto Iussa zaDruœtvo beneœkih likovnih umetniku,Beppino Crisetig za Œtudijski center Ne-di¡a, Giordano Sdraulig za zbor Matajur,Germano Cendou za zbor Pod lipo, Davi-de Clodig za Glasbeno matico in LuisaBattistig za Planinsko dru¡ino [email protected] pravijo, de so za@udeni, de ka-mun nie ni@ stuoru pruoti umazanemu de-janju.

Senjam za cierkuna Pe@nijem

Naj kamun o@edipomazano tablo

»Pelizzo« an potlé zanj kupe skarbiel’ s Proloko Matajur.

De bi spodbudu turizem an valorizu lepekraje pod Matajurjan, Sauonski kamun ku-pe s Kobariœko ob@ino misle napravt dvaprojekta, ki bi slu¡ila œportnikan an jubite-ljan narave.

Progo za tekaœko smu@anje (pista da fon-do) »mislemo narest – nam je poviedu Cen-dou – 1.500 metru vesako nad muorjam.Duga bi bla malo manj ku tri kilometre. Sa-da, ki ni vi@ snega, bomo kupe s kobariœki-mi parjatelji œli gledat, kaj se da konkretnonaredit«. Za za@et je ob@ina Kobarid dalakontribut, de bi o@edli pot na suoji strani, sajbi tela proga œla @ez Sauonski, Podbunieœkian Kobariœki kamun.

Tele tri kamune bi povezovala tud’ kole-sarska pot, ki jo kupe mislejo napravt. Najbi œla z Livka @ez Paluoga, po Rommelskipoti, pruot Matajurju an Marsinu.

Na mizi je pa œe skupni projekt obnovestare stra¡nice (male kasarne) blizu nekda-njega malobmejnega prehoda pruot Livku,iz kerega mislejo nardit agregacijski center.Pred kratkim je ministerstvo za obramboRepublike Slovenije dalo hram ob@ini Ko-barid.

Konfinska hiœ@a blizu Polave, ki jeslu¡ila za finance, je italijanski demanio dausauonskemu kamunu. V nji mislijo napra-viti informativni turisti@ni center, ki naj bijudem ponuju informacije an depliante, kijih vi@ druœtvu an inœtitucij, ki dielajo na te-ritoriju, tiskajo go mez lepote an ponudbeNediœkih dolin.

no, da dove lo sguardo spazia su un anfitea-tro ricco di creste montuose e di una storiaantica.

Sabato 8 giugno, armati di motoseghe,rastrelli, falcetti, stivali e maschere, improv-visati ‘stradini’ (o anche ‘disboscatori’, se

Riqualificare i comuni di confine attraverso l’analisi territoriale del patrimonio ar-chitettonico e la realizzazione di linee guida per gli interventi di restauro nei cen-

tri storici transfrontalieri: è uno degli obiettivi prioritari di «PratiCons», ovvero «Prati-che di conservazione del patrimonio architettonico», il progetto che ha vinto il bandoper la Cooperazione transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, ottenendo un finan-ziamento pari a quasi 690 mila euro e che vede l’ateneo friulano in prima linea con ildipartimento di Storia e tutela dei beni culturali come capofila e la partecipazione deldipartimento di Scienze economiche e statistiche. Partner italiano anche la Soprinten-denza per i beni architettonici e paesaggistici del Friuli Venezia Giulia, mentre sul ver-sante sloveno ci sono l’università di Nova Gorica (Programma Etkakd), l’Agenzia disviluppo regionale Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija d.o.o. Idrija e il Comune diIdrija, dove sarà anche realizzato il primo cantiere pilota.

Il progetto, di cui è responsabile scientifica Donata Battilotti, professoressa di Sto-ria dell’architettura dell’ateneo friulano, è stato presentato il 5 giugno a Udine. Preve-de la realizzazione di manuali con le linee guida degli interventi di restauro nei centristorici transfrontalieri, l’analisi del mercato transfrontaliero nel settore del restauro conla rilevazione delle imprese che operano in questo ambito e l’elaborazione di uno stru-mento di certificazione ad hoc, la creazione di un web-gis con i dati territoriali raccol-ti, l’attivazione di corsi di formazione per la conservazione e la gestione del patrimo-nio costruito e un piano di comunicazione dell’intera operazione.

L’area di studio comprenderà 32 comuni sul confine italo-sloveno delle province diTrieste, Gorizia e Udine e della regione Goriœka, dei quali 19 comuni italiani a confi-ne con la Goriœka (Tarvisio, Chiusaforte, Resia, Taipana, Pulfero, Savogna, Stregna,Drenchia, Grimacco, S.Leonardo, Prepotto, Dolegna, Cormons, S.Floriano, Gorizia,Savogna d’Isonzo, Doberdò, Duino e Sgonico) e 13 comuni della Goriœka(Ajdovœ@ina, Kanal ob So@i, Kobarid, Cerkno, Brda, Idrija, Miren – Kostanjevica, No-va Gorica, Bovec, Ren@e-Vogrsko, Vrtojba, Tolmin e Vipava).

«Si tratta di comuni di confine – sottolinea l’architetto Alessandra Biasi, coordina-trice del progetto – ma non è escluso che l’indagine, soprattutto per quanto riguarda ilmercato delle imprese edili, possa essere estesa ad altri comuni attigui, mentre l’inda-gine sui caratteri architettonici si focalizza sul Goriziano ma l’intenzione è di ampliar-la all’intero confine con la Goriœka».

«Praticons» per il patrimonioarchitettonico transfrontaliero

vogliamo), con quattro ore di duro lavoro,hanno restituito a Brezje un aspetto del tuttoinvitante. Smessi gli attrezzi dell’intervento,le donne si sono poi esibite tra i fornelli perun convivio che non ha soltanto stemperatola fatica, ma ha permesso al gruppo di avan-

zare proposte per ulteriori iniziative. A be-nedire i volontari, è salito a Brezje il diaco-no Diego Mansutti, che oltre all’impegnopastorale ha portato in paese la preziosaventata che sta producendo il risveglio dellacomunità.

Page 8: Giornale Dom

8 stran 15. junija 2013

V VIDNU JE POTEKAL DVODNEVNI POSVET ob 20-letnici sprejetja Evropske listine o regionalnih ali manjœinskih jezikih

»Vsak jezik nam ka¡e svetpod razli@nim vidikom.To jam@i pluralisti@ni po-gled na teritorij, v katerim

¡ivimo.« Tako piœe furlanski pesnik Pier-luigi Cappello in je prav s temi besedamiprof. Maria Brollo, ki je vodja oddelka zapravne vede na Univerzi v Vidnu, odprladvodnevni posvet, ki je bil v Vidnu 6. in 7.junja posve@en 20-letnici Evropske listineo regionalnih ali manjœinskih jezikih.

Posveta se je udele¡ilo veliko œteviloitalijanskih in tujih strokovnjakov. Prvidan mednarodnega simpozija je bil na-menjen spoznavanju uresni@evanjaevropske listine v Œpaniji, Franciji, Slove-niji, Avstriji in na Hrvaœkem. Drugi dan paso udele¡enci posluœali, kako se v praksiœ@itijo manjœine predvsem v Furlaniji Ju-lijski krajini.

Slovenska, nemœka in furlanska manjœi-na v Furlaniji Julijski krajini imajo velikoskupnih to@k. V glavnem je œtevilo ljudi,ki govorijo manjœinske jezike, padlo, am-pak zgleda, da je zraslo pri mlajœih genera-cijah zanimanje za ohranjanje jezikov innavad.

Manjœine na dr¡avni ravni zaœ@iti zakon482 iz leta 1999. »Ta zakon – je rekel Mar-co Stolfo, ki je bil med pobudniki posveta– je zelo koristen, ker dolo@a teritorij, kjer¡ivijo manjœine ne glede na œtevilo govo-

Slovenci v videnski pokrajini se maloslu¡ijo pravic, ki jim pripadajo

� Ilaria Banchig re@ih.«O slovenski manjœini v Italiji je po-

drobno govorila Zaira Vidau s Sloven-skega raziskovalnega inœtituta.

Po raziskavi Slori-ja ima slovenskamanjœina v Furlaniji Julijski krajini dobrepogoje, saj ima svoja druœtva, svoje @aso-pise, svoje zalo¡be in svoje televizijsketer radijske oddaje itd.

Pogoji so se nadaljno izboljœali po odo-britvi dr¡avnih zakonov 482/99 in 38/01ter de¡elnega zakona 27/2006. Na Tr¡aœ-kem in na Goriœkem je ve@ina ob@in zgo-dovinsko dvojezi@na in je slovenœ@inamo@no prisotna v javnih upravah.

Druga@na slika je pa v videnski pokra-jini, kjer je uradni jezik skoraj samo itali-janœ@ina. Tisti, ki ¡eli dvojezi@no osebnoizkaznico, mora zanjo izrecno prositi priob@inskih uradih.

Po mnenju Zaire Vidau problem je vtem, da predvsem na Videnskem kar ma-lo ljudi zahteva prevode v slovenœ@ini, ta-ko da se slovenski prevod zdi vse bolj ne-potreben.

S tem v Bene@iji tvegajo, da bodo izgu-bili tudi to majhno mo¡nost uporabe ma-terinega jezika v javnih upravah. Pripad-niki manjœine bi morali biti zavedni vsehmo¡nosti, ki jih imajo na razpolago, da biuporabljali in ohranili svoj jezik.

Roberto Dapit, profesor slovenistike navidenski Univerzi je pa poro@al o @ezmej-nih evropskih projektih, ki jih de¡ela Fur-

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

� � V soboto 1. junija se je Slovensko et-noloœko druœtvo mudilo na obisku v Be-ne@iji. Najprvo se je œtevilna skupina etno-logov na sede¡u kulturnega druœtva IvanTrinko v #edadu sre@ala s tajnico druœtvasamega Lucio Trusgnach ter s predstavni-ki @asopisov Doma in Novega Matajurja,Giorgio Banchig in Jole Namor. Nato soobiskali Slovenski kulturni center v œpie-tru, kjer sta jih sprejeli ravnateljica dvoje-zi@ne œole œiva Gruden in tajnica Inœtitutaza slovensko kulturo Marina Cernetig. Pokosilu v gostilni v Nokulah so etnologi na-daljevali obisk v vasi Matajur, kjer jim je¡upnik Bo¡o Zuanella razlo¡il sploœnostanje v Bene@iji. Kljub slabemu vremenuso se pod vodstvom predsednice Planin-ske dru¡ine Bene@ije Luise Battistig vzpe-li do ko@e Dom na Matajure, kjer sta jih@akala topli @aj in ¡ganje. Obisk so sloven-ski etnologi zaklju@ili s poklonom IvanuTrinku na tar@munskim pokopaliœ@u.

Scienza o religione?Incontro a San Pietro

lanija Julijska krajina izvaja skupaj s Slo-venijo.

Projekt Jezik/Lingua ima za cilj ohrani-tev kulturne dediœ@ine, poglobitev med-kulturne izmenjave ter promocijo in œi-rjenje italijanskega oziroma slovenskegajezika. V tem sklopu bodo uredili v Œpie-tru, tam kjer je v osemdesetih letih za@elasvoje delovanje dvojezi@na œola, stalnimuzej o prisotnosti slovenske manjœine natem teritoriju.

Drugi pomembni projekt je Zborzbirk,ki je namenjen ovrednotenju krajevnihzbirk kulturne dediœ@ine v obmejnem pro-storu med Alpami in Krasom na slovenskiin italijanski strani.

Eduka je pa projekt, ki ¡eli ustvaritiznanje in orodja (didakti@no in informa-tivno gradivo, priro@nike, publikacije, igreitd.) za vzgajanje k razli@nosti in medkul-turnosti v œolskem in univerzitetnem oko-lju ter jih posredovati predvsem mladim inu@nemu kadru na vseh s topnjahizobra¡evanja. Trije strokovnjaki predsta-

� S tem tvegajo, da bodo izgubili mo¡nostuporabe svojega jezika v javnih upravahPripadniki manjœne bi morali biti zavednivseh mo¡nosti, ki jih imajo na razpolago

IZ NAŒIH DOLIN

vijo na œolah in na univerzah slovenskomanjœino v Italiji, italijansko manjœino vSloveniji in furlansko skupnost v de¡eliFurlanije Julijske krajine.

Po mnenju Roberta Dapita so vsi trijeprojekti zelo koristni, ker prispevajo kzbli¡evanju in vzajemnemu spoznavanjuskupnosti.

O stanju nemœke manjœine v FurlanijiJulijski krajini je spregovorila Velia Ploz-ner (De¡elna komisija za manjœine nem-œkega jezika), ki je pod@rtala, da je zelova¡no za te skupnosti ohranjanje osnovnihjavnih storitev v goratih obmo@jih, brezkaterih se ljudje izselijo in ne gojijo ve@svojega materinega jezika.

William Cisilino (ARLeF) je paporo@al o furlanski skupnosti. Po njego-vem mnenju v naœi de¡eli ne obstaja jezi-kovno na@rtovanje. De¡ela in lokalneuprave bi morale same nameniti ve@ sred-stev jezikovnim skupnostim, na mesto da@akajo na prispevke, ki prihajajo iz Evro-pe.

Na Liesah 19. maja V Kosci 26. maja

William Cisilino, Marco Stolfo in Zaira Vidaup. Mario Vit

LETTERA. La gara ciclistica programmata in luglio evento «fortemente invasivo nei confronti dei percorsi escursionistici»

Il Cai boccia la «Matadown» delle VallimpiadiC

on questa breve lettera, il Club Alpi-no Italiano, sottosezione Val Nati-sone, vuole sensibilizzare ed espri-

mere attraverso il proprio consiglio la fortepreoccupazione circa lo svolgimento dellagara ciclistica denominata “Matadown”.

Sicuramente questa lettera è da conside-rarsi il normale seguito alla missiva inviata-vi da Danilo Bettin, presidente della Com-missione Sentieri Giulio Carnica.

In quest’ultima si segnalava la forte con-trarietà allo svolgimento della gara, inquanto la manifestazione è in palese con-trasto con la normativa regionale riguar-dante l’utilizzo delle strutture alpine (rif.legge 9 novembre 2012 n. 22 “Valorizza-zione delle strutture alpine regionali” art. 2comma 2, art. 6 comma 5).

Esaminata la proposta sportiva e con-frontata con analoghe già svoltesi in passa-to, si evince che questo genere di evento èfortemente invasivo nei confronti dei per-corsi escursionistici.

Infatti le gare similari svoltesi su traccia-ti a noi vicini come Piancavallo, Nevegal,Plezzo/Bovec e Av@e sono ricavati su per-corsi che per la propria totalità seguono pi-ste sciistiche o tracciati esclusivi, e che co-munque non intersecano e seguono maisentieri escursionistici.

Testimonianza di questo genere di attivi-tà si può avere consultando liberamente fil-mati pubblicati su internet.

Alla luce di quanto detto, consideratal’opera attiva di conservazione e tutela delnostro patrimonio escursionistico da parte

della nostra associazione, esprimiamo unaforte preoccupazione sull’integrità dei sen-tieri 749 e 755 a noi affidati.

Il sent. 749 in particolare, per chi non loconoscesse, è l’itinerario che rappresenta ilfiore all’occhiello della nostra associazio-ne. Sedici chilometri per millequattrocentometri di dislivello che collegano il capoluo-go delle valli San Pietro alla sua cima piùalta che è il Matajur.

Lavori di sfalcio, marcatura, tabellazio-ne e rimozione di alberi abbattuti sono le at-tività che la sottosezione val Natisone an-nualmente compie per rendere gradevole etransitabile a tutti gli escursionisti questoaccattivante percorso. Palese dimostrazio-ne ne è che lo scorso anno è stata realizzatauna trasmissione escursionistico-televisiva

interamente destinata a questo tracciato.In virtù di queste considerazioni e degli

sforzi per mantenere questa bella realtà, sirichiede a tutti un gesto di sensibilità al finedi non perdere questo patrimonio.

Un gesto non di riconoscenza ma di ri-spetto di questo genere di attività.

L’intenzione comune di molti soci èquella di abbandonare la cura del sentierose con lo svolgimento della gara fosseroprovocati dei gravi danni. Tale provvedi-mento lo lascerebbe incustodito ed in brevetempo lo renderebbe inutilizzabile a tutti.

Certi di avere toccato il cuore e la vostrasensibilità alpina.

Slovensko etnoloœkodruœtvo v Bene@iji

� � «Ha la scienza sostituito la religionenel mondo contemporaneo?». Sarà que-sto il tema dell’incontro culturale ed ec-clesiale organizzato dal Centro culturaleVeritas di Trieste, diretto da p. Mario VitS. I., in collaborazione con l’associazionedon Eugenio Blanchini di Cividale, la fo-rania e il patrocinio del comune di SanPietro al Natisone. Sul tema del conve-gno, che si terrà sabato 6 luglio, dalle 10alle 13, nella sala consiliare del capoluogodelle Valli, interverrà il gesuita p. Gaeta-no Piccolo, direttore dell’Istituto filosofi-co «Aloisianum» di Padova.

Velika sejma sta bla v lieœki fari za par-vo obhajilo osam otruok. Parvi se-

njam je biu 19. maja na Liesah, kjer je fa-moœtar g. Federico Saracino dau parvikrat Jezusovo teluo œtierim otrokam. Te-li so: Elisa Vogrig, Giovanni Vogrig, Lo-renzo Garbaz in Sofia Gosgnach. Tistidan je biu parsoten tudi misijonar iz Indi-je g. Raja. V nediejo 26. maja pa so par-vo Obhajilo sprejeli v cierkvi v KosciCristina Lauretig, Kevin Chiuch, Marti-na Bernich in Matteo Mijatoviæ. Otrokeso parpravili za tel pomembni (impor-tant) dan trije kateheti: Giacomo Cana-laz, Sabina Cernoia in Silvia Spagnut.

Velika sejma za parva sveta obhajila na Liesah in v Kosci

� Massimiliano Mianireggente della sottosezione Cai

«Val Natisone»

Page 9: Giornale Dom

9stran15. junija 2013 IZ NAŒIH DOLIN

Vse bolj naraœ@a dele¡ ljudi, ki sve-tovni splet (internet) uporoblja zabranje novic. Eurostatova raziska-va o rabi spleta v gospodinjstvih in

pri posameznikih v letu 2012 je pokazala, dav Evropski Uniji 61 odstotkov ljudi iœ@ednevne novice na svetovnem medmre¡ju. VItaliji dele¡ spletnih uporabnikov, ki svetov-ni splet uporabljajo za branje novic, znaœa55 odstotkov. V Sloveniji kar 69 odstotkovin v Avstriji 57 odstotkov. Najviœji, 92-od-stotni dele¡ tovrstnih spletnih uporabnikovso zaznali v Litvi. Najni¡ji, 38-odstotni pa vFranciji. Ti dele¡i kar naprej naraœ@ajo.

Trend opa¡amo tudi pri Bene@anih in nasploh pri celotni slovenski narodni skupno-sti v Italiji.

Novemu izzivu morajo biti seveda kosmanjœinski mediji. Zato je pred leti tudiDom dobil svoje spletne strani. Ve@ let smoobljavljali le vsebine iz tiskanih izdaj petnaj-stdnevnika in biltena Slovit, kar pa se jes@asoma izkazalo, da je premalo. Ljudjenamre@ niso ve@ pripravljeni @akati na novi-ce teden ali dva.

Jeseni 2011 smo naœe spletne strani po-polnoma obnovili. Zdaj objavljamo tudidnevne novice in vsebine, ki presegajo okvirpetnajstdnevnika. Imamo tudi svojo stran nafacebook-u, ki iz dneva v dan postaja drago-cen kanal stikov predvsem z mlajœo genera-cijo. Preko novih tehnologij la¡je posreduje-mo v œirœo javnost vsebine s @asopisa in

� Imamo tudi stran na Facebook-u,ki je postala dragocen kanal stikovpredvsem z mlajœo generacijo

Presenetljivo veliko ljudi obiskujespletne strani Doma in Slovita

OD JESENI 2011 smo naœ spletni portal popolnoma obnovili tako, da lahko sproti objavljamo tudi dnevne novice

dom

spletnih strani.Odziv je res presenetljiv. Odkar smo pred

poldrugim letom naœo spletno stran na novooblikovali, je Dom na spletu doslej obiskalopreko 110 tiœo@ spletnih uporabnikov. Posa-mezen @lanek povpre@no bere slabih 1000ljudi. Veliko vsebin pa zlahka prekora@i2000 ogledov in vse ve@ je @lankov, ki pre-se¡ejo mejo 3000 ali celo 4000 ogledov.Naœ najbolj bran @lanek na spletu je imel8014 ogledov. Veliko spletnih uporabnikovbere napovedi prireditev. Za nekatere smoobele¡ili @ez 2500 ogledov. Na prvi pogledbi se morda te œtevilke zdele kar smeœne vprimerjavi s tistimi, s katerimi se ponaœajospletni velikani v Italiji, Furlaniji Julijskikrajini in Sloveniji. Mi pa se jih zelo veseli-mo, ker presegajo vsa pri@akovanja. Ne grenamre@ pozabiti, da je v Bene@iji, Reziji inKanalski dolini medmre¡je malo razœirjeno,tudi ker obstaja œtiripasovna povezava le vnekaterih krajih.

Treba je tudi poudariti, da smo ta »medij-ski preobrat« izpeljali, ne da bi poviœali œte-vila osebja ali ustvarili posebne »spletne re-dakcije«. Se pravi, da pes@i@a ljudi ureja pet-najstdnevnik Dom na 16. ali 20. straneh,mese@ni bilten Slovit na 20. ali 24. straneh inspletne strani z vsakodnevnimi @lanki in no-vicami. Temu dodajamo œe enourno teden-sko radijsko oddajo »Okno v Bene@ijo«, kijo pripravljamo ¡e peto leto zapored.

Ali bo po vsem tem tiskani Dom hitro za-starel in se upokojil pri komaj 50. letu staro-sti? Vsekakor ne. Strokovnjaki menijo, da je

Il primo incontro degli «Study Circles» a S. Pietro al Natisone

Entra nel vivo della sperimentazioneil progetto transfrontaliero «StudyCircles» (Circoli di Studio), finan-

ziato dal Programma per la Cooperazionetransfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, con l’avvio del primo Circolo diStudio tra la Valle dell’Isonzo e le Vallidel Natisone dedicato al mondo dell’arti-gianato artistico locale: «Naœa dediœ@inarokodelstvo in doma@a obrt – Il nostro pa-trimonio lavoro manuale e artigianato lo-cale».

Il progetto prevede l’attuazione di unametodologia innovativa di formazione ededucazione non formale degli adulti, de-nominata «circolo di studio», capace distimolare la partecipazione attiva e lo svi-luppo della comunità. I circoli di studio so-no infatti, finalizzati, alla valorizzazionedei saperi locali e all’acquisizione di nuo-ve competenze legate alla salvaguardiadel patrimonio ambientale e culturale, allapromozione dell’agricoltura sostenibile edell’artigianato, alla valorizzazione dei sa-peri locali per la qualificazione dell’offer-ta turistica e dei prodotti tipici locali. Que-sto approccio di tipo botton up (dal basso)viene proposto all’interno di un contestodi reti locali, che esprimano già idee di svi-luppo, ma che con questo strumentoavranno la possibilità di maturare e soddi-sfare esigenze specifiche di apprendimen-to e conoscenza reciproca.

Il partnenariato di progetto comprendenumerosi enti di formazione, istituzioni eagenzie di sviluppo del territorio del FriuliVenezia Giulia, Veneto e Slovenia. Su tut-to il territorio interessato stanno attivando

ENTRANO NEL VIVO i circoli di studio che coinvolgono le Valli del Natisone e il Poso@je

Gli artigiani superano il confine

una decina di Circoli di studio pilota, an-che a carattere transfrontaliero, al fine divalorizzare le risorse e il capitale di cono-scenze presenti sul territorio in modo dacreare i presupposti per la diversificazio-ne delle attività rurali attraverso l’indivi-duazione di nuove opportunità di reddito,la promozione di nuove iniziative d’im-presa, lo sviluppo di progetti, iniziative dimarketing territoriale che siano eco-so-stenibili e caratterizzate da approccio par-tecipativo.

Sul territorio delle Valli del Natisone edella vicina Valle dell’Isonzo l’idea direalizzare un Circolo transfrontaliero sultema dell’artigianato è piaciuta molto.

Già dal primo incontro, svoltosi loscorso 28 maggio a San Pietro al Natiso-ne, che ha riunito una quindicina di arti-

giani hobbisti italiani e sloveni, erano evi-denti l’interesse e la voglia di scoprire que-sta particolare metodologia di apprendi-mento supportata da tre mentor che svol-gono il ruolo di facilitatori e di supporto aipartecipanti.

Il Circolo pilota si svolgerà nell’ambitodi una serie di incontri tra le Valli del Nati-sone e la Valle del Isonzo con lo scopo diunire gli artigiani attraverso lo scambio diesperienze e conoscenze, favorendo cosìl’autoapprendimento e l’apprendimentoreciproco e cooperativo. Esso prevede,inoltre, la partecipazione congiunta degliartigiani ad alcuni eventi sul territorio perpresentare i risultati raggiunti all’internodel circolo.

� Ezio Gosgnach

� Giorgia Zufferli

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� � Paritetni odbor za vpraœanja slovenskemanjœine se je ponovno soo@al znesklep@nostjo. V ponedeljek 3. junija bimoral na svojem zasedanju na sede¡ude¡elne vlade Furlanije Julijske krajine vTrstu prisluhniti de¡elni œolski ravnatelji-ci, Danieli Beltrame, v zvezi s te¡avamiglede vpeljave dvojezi@nega pouka vob@inah Bardo in Tipana v Terskih doli-nah, vendar zaradi odsotnosti le-te tega nimogel storiti. Beltramejeva se avdicije nimogla udele¡iti »iz resnih dru¡inskih ra-zlogov.« #lani paritetnega odbora so torejv@eraj zasedali samo zato, da so vzeli naznanje odstop enega svojih @lanov, to jeStefana Rigottija. V kolikor je @lan odboraAdriano Ritossa zapustil sejo, je zmanjka-lo, zaradi odsotnosti œe drugih italijanskih@lanov, legalno œtevilo in predsednica JoleNamor je bila primorana prekiniti sejo.De¡elna skupœ@ina Furlanije Julijske kra-jine bi sedaj morala izvoliti novega @lanaodbora, vendar ni znano kdaj. Namorjevaje izpostavila vpraœanje celotne sestaveodbora.

Paritetni odborspet nesklep@en

� � V petek 14. junija ob 16.30 v dvoraniTessitori v Trstu (Trg Oberdan, 5) bopredstavitev knjige »Med drugim in tujimjezikom – pou@evanje in u@enjeslovenœ@ine pri odraslih v obmejnem pasuFurlanije Julijske krajine«, ki sta jo uredi-la Devan Jagodic in Œtefan #ok. Na pred-stavitvi, po uvodnem pozdravu vodje pro-jekta Iva Corve, bodo spregovorili avtorjiknjige, Œtefan #ok, Devan Jagodic, MajaMezgec in Sara Brezigar. Moderatorka boznanstvena koordinatorka Susanna Per-tot. Sledila bo razprava. Poskrbljeno bo zasimultano prevajanje. Predstavitev knjigesodi v sklopu projekta Jezik-Lingua, ki te-melji na ve@jezi@nost kot bogastvo invrednota in zadeva @ezmejno slovensko-italijansko obmo@je. Projekt je sofinanci-ran v okviru Programma @ezmejnega so-delovanja Slovenija-Italija 2007-2013 izsredstev Evropskega sklada za regionalnirazvoj in nacionalnih sredstev.

� � Kakor je ¡e navada, tudi lietos kultur-no druœtvo Re@an parpravja za miesec junjkietno iniciatiu pod naslovam »Kàr jo pe-je kukuca«. Program je zaries bogat. Telapobuda se bo za@ela v saboto 15. junja ob20.30 v Dolini, »dol par Vodopivce« (ka-mun Garmak) s koncertom, ki nose na-slou »Zapuojmo jo na sred vasi«. Nastopi-la bota zbor Re@an in zbor Matajur. Be-neœko gledaliœ@e bo pa predstavilo kome-dijo »Staruost nas na straœe«. Na koncu boveselica z ramonikami. V nediejo 16. bopa XX. pohod »#ez namisljenjo @rto« izLivka v Tapoluove. Telo je parjateljskosre@anje med tistimi, ki ¡ive na eni in nadrugi strani nekdanjega konfina. Na staziLivek-Topoluove bo na ogled razstavapod naslovam: »Dvajset liet pohoda: raz-stava slik po stazici«. Ob 11.30 ZdravkoLikar in Aldo Klodi@ bojo arzlo¡il, kakuoin zaki se je tele pohod rodiu. Ob 12. bo vlivœki cierkvi sveta maœa. Sledila bo vese-lica. »Kàr jo peje kukuca« bo parœla h kra-ju v nediejo 23. junja, kàr bo tradicionalnikries Svetega Ivana. Uœafali se bojo naLu¡ah par Hostnim ob 21.

Kukuca jo piejev re@anski dolini

U@enje slovenœ@inepri odraslih osebah

zmotno precej uveljavljeno prepri@anje, dauporabniki interneta in socialnih omre¡ijmanj ali sploh ne berejo tiskanih medijev.Resnica je ravno nasprotna. To so nadpov-pre@ni bralci tiskanih medijev, kar poka¡evsaka raziskava spremljanja medijev.

Dom je torej zgodba o uspehu in je naœpetnajstdnevnik vedno bolj nepogreœljiv ob-veœ@evalni in kulturni dejavnik med Sloven-ci v videnski pokrajini in Poso@ju. Finan@nasredstva pa so vedno ni¡ja.

Pot naœega @asopisa ni bila nikoli posuta scvetjem. Vseskozi je do¡ivljal napade z levein desne, iz nacionalisti@ne italijanske stranikakor v manjœini sami. Pod pretezo po po-trebi racionalizacije so nekateri krogi, kate-

rim o@itno ta kulturno verski @asnik predsta-vlja trn v peti, ¡eleli, zahtevali in politi@nopritiskali, da Dom izgine iz prizoriœ@a. Seve-da take te¡nje niso v duhu pluralizma in negredo v smer okrepitve Slovencev vBene@iji, Reziji in Kanalski dolini, ki pa po-trebujejo nadaljno podporo za svoj razvoj inne œkodljivega poenostavljanja.

Znanje in uporaba slovenskega nare@jasta v zadnjih desetletijh mo@no nazadovala.Prvi izziv je za nas slovenski jezik. Materi-nœ@ina je nedvomno tista vrednota, ki nam jenajbolj pri srcu in mora biti naœa prva skrb.Prav materni jezik dolo@a naœo kulturno po-dobo in utemeljuje naœ obstoj kot obstojskupnosti.

A ll’Università di Udine gli studen-ti di sloveno proseguono sulla li-

nea dell’impegno attivo e creativo.Coordinati dalla lettrice Urœka Kerin,che durante le proprie esercitazioni licoinvolge in attività progettuali in lin-gua slovena, gli studenti si sono, sta-volta, dedicati alla traduzione di unaselezione di poesie e saggi dell’opera-tore culturale indipendente Uroœ Zu-pan, che ha tenuto un incontro lettera-rio con loro lo scorso 16 maggio.

Durante l’incontro, moderato daMaria Bidovec, docente di Lingua eletteratura slovena, gli studenti hannopotuto confrontarsi direttamente colpoeta, leggendo al pubblico alcunesue poesie in sloveno con la rispettivatraduzione – da loro curata – in italia-no. Ciò ha dato spunto a Zupan (che siè personalmente cimentato anche nel-la traduzione) per evidenziare le diffi-coltà che il traduttore ha nella resa dellavoro poetico rispetto alla lingua dipartenza – si pensi solo agli espedien-ti tecnici o alle rime. La lettura ha datooccasione al poeta anche di presentarei retroscena della nascita delle poesie,in molte delle quali un ruolo impor-tante è rivestito dalla città di nascita,Trbovlje, un insediamento caratteriz-zato da una miniera e dall’industriametalmeccanica.

L’organizzazione dell’incontro èstata resa possibile grazie alla casaeditrice Beletrina, che ha sostenuto lavisita di Zupan anche finanziariamen-te. (l. l.)

Il poeta Zupanall’Università

di Udine

Page 10: Giornale Dom

10 stran 15. junija 2013TERSKE DOLINE

L’AZIENDA È INSEDIATA DA 12 ANNI nella frazione del comune di Taipana, dando lavoro a quattro persone

«Alpi Serramenti» lavora a Debellise guarda al futuro con ottimismo

� Paola Treppo

Lavorare in montagna si può, spe-cialmente se si punta sulla qualitàe scegliendo comunque, al di làdella crisi, un percorso di conti-

nuo miglioramento e innovazione. Unesempio arriva dalla frazione taipanese diDebellis dove la «Alpi Serramenti» delgruppo «Ermetic» opera in uno stabili-mento ormai da 12 anni, dando occupa-zione a quattro maestranze locali formatesul posto, con evidente ricaduta economi-ca positiva per il territorio.

Il comparto in cui è attiva la «Alpi» facapo al mondo dell’edilizia ed è quellospecifico della produzione di infissi inpvc, legno, alluminio e di tipo misto.

«Oggi, contrariamente a quanto si puòpensare – dice Claudio Picardo, uno deidue titolari – la posizione geografica di unpolo produttivo è relativa, poiché si lavo-ra con centri di distribuzione e punti ven-dita che consentono di proporsi con buo-na riuscita sul mercato di riferimento. Ilnostro capannone di Debellis non lo ve-diamo, quindi, come isolato. Allo stesso

� Claudio Picardo: «Se c’è la volontà, si può produrre anche in zone montaneconsiderate svantaggiate»

Suoni, colori e profumi del Medioevo animano, nella fine settimana del 15 e 16giugno, la splendida area archeologica del castello di Cergneu, a Nimis. La sug-

gestiva cornice del maniero, oggetto in passato di una significativa opera di messa insicurezza e consolidamento, ospiterà, infatti, una festa tutta dedicata ai cosiddetti «se-coli bui», periodo storico che, peraltro, di recente è stato rivalutato con la messa in lu-ce di molti aspetti peculiari e unici, anche in Friuli.

L’evento comincia sabato, alle 19, con uno spettacolo di danza storica, e si conclu-de due ore più tardi con il saluto del mangiafuoco, a squarciare le tenebre della primanotte. Domenica animazione per tutto il giorno, dalle 10, con mercato a tema, labora-tori creativi e mostra dal vivo di rapaci con didattica sulla falconeria, un tempo arte ap-presa per la caccia. Alle 11, poi, nella chiesa del castello, celebrazione della messa, se-

guita da unpranzo con i«Signori diCernedum»;per rispettarel’ambiente,gli organizza-tor i hannoscelto di uti-lizzare stovi-glie biodegra-dabili. Nel po-meriggio dan-ze storiche edeventi dedica-ti ai più picco-li che, accom-pagnati dai lo-

ro genitori, potranno sentirsi cavalieri per un giorno, realizzando sfavillanti armature,elmi, scudi e spade; per le bambine, invece, un laboratorio dedicato alla creazione dioriginali copricapo.

La giornata di festa ricorda l’anno 1371 quando il patriarca di Aquileia, Marquar-do, conferma l’investitura del feudo a Francesco di Cergneu, cui si aggiungerà, un se-colo dopo, il castello di Brazzacco.

Dalle fonti storiche risulta che il maniero fu abitato in forma continuativa fino al1511, anno della rivolta contadina e ricordato per il violento terremoto che lo danneg-giò gravemente. Abbandonato per lungo tempo, negli ultimi 15 anni è stato recupe-rato con una prima opera di pulizia dalla vegetazione infestante che aveva avvolto iresti delle mura perimetrali, inglobandolo nel verde lussureggiante della macchia bo-scosa circostante.

La festa medievale «Castrum Cernedum» mira a far conoscere la storia di questiluoghi e a valorizzarli, con un’importante azione anche di volontariato. Partecipanoall’evento la Ads scherma antica «Compagnia de’ Malipiero», l’associazione cultu-rale «Il danzar gioioso», il gruppo storico della Pro Gemona, i «Gallistriones» e la«Bird Control Srl». Funzionerà una navetta gratuita dall’area del posteggio. (p. t.)

Per due giorni Cergneutorna nel MedioevoDa Canebola a Podbela

nel ricordo di Ado Cont

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

modo, credo, che se c’è la volontà, si puòprodurre anche in altre zone della monta-gna considerate svantaggiate».

L’esperienza di «Alpi Serramenti» inquesta frazione nasce all’inizio degli anni2000, a seguito di un bando emesso dallaComunità montana di allora per l’affida-mento del capannone. Due, in quei fran-genti, furono le realtà a presentarsi e che ri-spettavano i parametri richiesti. Una è sta-ta la «Alpi» che, da allora, produce in ma-niera continuativa in questo stabilimentodato in gestione al Comune, cui la societàpaga un affitto mensile.

«La collaborazione con l’amministra-zione municipale è molto buona – sottoli-nea Picardo –; abbiamo un ottimo riscon-tro, inoltre, per le commissioni che arriva-no dalla vallata. La comunità ci dà lavoroe questo ci rende orgogliosi e soddisfattidel nostro operato. Grazie agli ecoincenti-vi, inoltre, molte famiglie e singoli hannoscelto di cambiare i serramenti delle loroabitazioni. Speriamo che il trend positivocontinui. Al di là della crisi globale, che in-dubbiamente ha toccato tutti, non ci pos-siamo lamentare e guardiamo al futuro

dom

� � Si puliscono i boschi e si mette all’astail legname derivato dalla bonifica. Succe-de a Lusevera dove, su terreni di proprietàdel Municipio, la Comunità Montana, sudelega dell’Ente locale, ha dato avvio aun’opera di diradamento nell’area com-presa tra Pian dei Ciclamini e il Rio Bian-co. L’intervento, che fa parte del program-ma di sviluppo rurale 2007-2013, si è con-cluso per la prima tranche e ora si passa al-la vendita del materiale prodotto dalla pu-lizia. Saranno messi all’asta, il 3 luglioprossimo, alle ore 9, nell’ufficio tecnicodel palazzo del Municipio, a Vedronza,legno di alberi di latifoglie da ardere e le-gno da triturazione. Il materiale, per chi lovuole visionare, è accatastato in localitàPian dei Ciclamini, a lato della strada fore-stale.

� � Primo appuntamento di fede nel san-tuario mariano di Porzûs, sopra Attimis,domenica 16 giugno, alle 17, con le messedell’ammalato 2013. La celebrazione cheapre di fatto la bella stagione per i pellegri-naggi alla Madonna del Falcetto, sarà offi-ciata dal vicario foraneo di Nimis, monsi-gnor Rizieri De Tina, e sarà accompagna-ta dal coro «Midwait» di Cordenons. Dalmese di giugno e fino a quello di settem-bre, inoltre, ogni domenica, alle 16.30, re-cita del rosario con i vesperi. Nello stessoperiodo, grazie al bel tempo, ogni settima-na saranno celebrate più messe in cappel-la e in chiesa, il giovedì e il sabato, sempredalle 10.30.

� � Il Comune di Taipana si attrezza sulfronte informatico per avviare, di fatto, leazioni previste dall’adesione dell’Ente alprogetto «Zbor Zbirk. L’eredità cultura-le delle collezioni tra Alpi e Carso», perla valorizzazione del suo patrimonio sto-rico e culturale. Il piano, di cui si parla or-mai da due anni, è nato in seno al pro-gramma di cooperazione transfrontalieraItalia-Slovenia. Oggi, a metà 2013, perprocedere con le operazioni di cataloga-zione, è necessario disporre dell’attrez-zatura necessaria: servono videocamera,registratore vocale, computer con moni-tor e pacchetto programmi, oltre a unastampante multifunzione laser a colori;con questi strumenti, per il cui acquistosarà necessario sostenere una spesa dicirca 2 mila euro, si potrà avviare gli in-terventi di catalogazione.

Lusevera, legnamiall’asta il 3 luglio

Giornata del malatoil 16 giugno a Porzus

Strumenti digitaliper il patrimonio

Obrt »Alpi Serramenti« v Debeliæucon ottimismo, non smettendo di investi-re. Lo scorso anno, ad esempio, abbiamopuntato sul fotovoltaico, per migliorare siain termini di eco sostenibilità che sul fron-te risparmio energetico. Non dimentichia-mo, inoltre, la qualità e la sicurezza. Il no-stro serramento è certificato e controllatoin ogni fase di lavorazione. Crediamo digodere della fiducia dei nostri compaesanianche perché offriamo non solo un pro-dotto di buona fattura, ma un servizio: gliinstallatori, infatti, non vengono “recluta-ti” ma sono nostri dipendenti, formati e ca-paci di dare sempre assistenza puntuale equalificata nel tempo».

La «Alpi» comunica che, da poco più diun paio di settimane, sono stati riconfer-mati gli eco-bonus che, nello specifico peri serramenti, scadranno a fine 2013. Gra-zie a questo incentivo chi sceglie di mi-gliorare l’efficienza energetica della pro-pria abitazione, può recuperare, in 10 anni,fino al 65% della spesa. «Il buon serra-mento a tenuta, come dimostrano studispecifici – conclude Picardo – risulta mi-gliore di un cappotto per il mantenimentodella temperatura della casa, con rispar-mio sul consumo di carburante e con au-mento dei gradi centigradi negli spazi divita durante i mesi freddi».

DOMENICA 19 GIUGNO la 19ª passeggiata transfrontaliera

Oltre 300 persone pronte per la 19ªedizione della passeggiata tran-sfrontaliera Canebola/Podbela, un

evento nato 20 anni fa, precorrendo i tem-pi dell’abbattimento dei confini, per vo-lontà di un appassionato di storia localedella frazione faedese di montagna, AdoCont, e del prefetto di Tolmino ZdravkoLikar. Quest’anno è la 6ª edizione del«Memorial Ado Cont».

«L’appuntamento per il 2013 è per do-menica 16 giugno, con partenza alle ore 10– spiega il referente della manifestazione,Rino Petrigh –. Ci si può iscrivere qualchegiorno prima oppure direttamente sul po-sto, all’avvio della camminata, nella piaz-za di Canebola. Si tratta di una passeggiatanon competitiva, libera e aperta a tutti:escursionisti, adulti e famiglie con bambi-ni».

Battendo perlopiù strade asfaltate, suuna lunghezza di 14 chilometri, dal centrodella frazione si raggiunge la splendidaarea delle Farcadizze e di Bocchette San-t’Antonio per poi camminare alla volta diRobedischis, al confine con la Slovenia,zona ove le tracce del vecchio confine so-no ormai quasi del tutto scomparse. Da lì siscende alla volta del punto d’incontro, ilcampeggio di Podbela.

«Il percorso richiede circa due ore dicammino tranquillo; in diversi punti deltracciato saranno presenti più aree di risto-ro organizzate da privati o da associazioni.L’evento nasce per stare insieme, consoli-dare l’amicizia tra comunità transfronta-liere e ammirare il paesaggio che caratte-rizza questa zona montana».

All’arrivo a Podbela si festeggia nellospazio del campeggio con la consegna del-le premiazioni ai gruppi più numerosi, aquelli più piccoli, o alle persone che arriva-no da più lontano. «Ogni anno cerchiamodi dare dei riconoscimenti diversi, affinchétutti si sentano in qualche modo gratificati.Nel pomeriggio si balla con orchestre e co-ri locali e delle Valli del Natisone; si man-gia e si incontrano le autorità dell’area slo-vena, in particolare di Kobarid e Tolmin,di quella italiana, presente con i referentidel Comune di Faedis e di altre municipa-lità delle vallate vicine». Il costo a personaè di 8 euro e comprende anche una ma-glietta a ricordo e l’immancabile pasta-sciutta.

Sempre a Canebola, a fine giugno, la co-munità festeggia la ricorrenza del patrono,San Giovanni, con la celebrazione di unamessa, la processione e con un momentoconviviale di aggregazione.

Page 11: Giornale Dom

11stran15. junija 2013 REZIJA/KANALSKA DOLINA

Vtorek 4. junija se je v prostorih bi-vœe mlekarne v Ukvah odvijalredni ob@ni zbor zdru¡enja »DonMario #ernet«.

Na dnevnem redu je bilo kar pestro, œeposebej zaradi to@ke o izvolitvi novegapredsednika. Odhajajo@i predsednik Ales-sandro Oman je ¡e ob izvolitvi po o¡ivitvizdru¡enja jasno povedal, da bo zaradi oseb-nih razlogov in drugih obveznosti (on je si-cer tudi ¡upan ob@ine Naborjet-Ov@ja vas)njegov mandat trajal œest mesecev.

Oman je na kratko orisal razmere, v kate-rih je zdru¡enje postopoma za@elo delovatiin je obenem pojasnil, da je do zdaj ¡eljaMinistrstva za Slovence v zamejstvu in posvetu po tesnejœem sodelovanju s kulturnimsrediœ@em »Planika« ostala [email protected] teh mesecih se je zdru¡enje #ernet poza-nimalo za proœnjo za prispevke na pristoj-nih sede¡ih v Sloveniji in v de¡eli Furlaniji-Julijski krajini – sicer za uresni@evanjemnogih projektov na kulturnem podro@ju.

Sledila je razprava ob izvolitvi novegapredsednika. Kandidat je bil Antonio(Ton@i) Sivec, ki je izrazil namen, da se boljodlo@no deluje v odnosih do kulturnega sre-diœ@a “Planika”. Ozra@je okoli “Planike”ostane po njegovih besedah œe vednonevzdr¡no zaradi nejasnosti v vodenju kul-turnega srediœ@a s strani bivœega predsedni-ka Rudija Bartalotha – ki œe naprej igraosrednjo vlogo v upravljanju ustanove. Vsklicani skupœ@ini so sicer bili tudi nekateri,ki so bili mnenja, da z razprtijami v krajev-ni manjœinski skupnosti se ne gre nikamor.

Razpravi je sledilo glasovanje, v okvirukaterega je (z nekaj vzdr¡animi) bil izvoljen

Anton Sivec novi predsednikzdru¡enja »Don Mario #ernet«

IZVOLJEN JE BIL V TOREK 4. JUNIJA na rednem ob@nem zboru zdru¡enja v prostorih bivœe mlekarne v Ukvah

Da più di dieci anni il Comitato asso-ciativo monumento all’arrotino-CAMA promuove ovunque la fi-

gura dell’arrotino della Val Resia.Quella dell’arrotino, oltre ad essere l'atti-

vità tradizionale della Val Resia, è un me-stiere molto particolare con diverse sfacet-tature, passato dal lavoro lungo le stradedei piccoli centri contadini alle botteghedelle grandi città. Un continuo girovagarelontano dalla Val Resia alla ricerca di unguadagno da integrare con il reddito agri-colo prodotto in valle.

Molte delle antiche macchine in legnoutilizzate dagli arrotini per l'arrotatura, al-cune delle quali esposte presso il museodell'arrotino a Stolvizza di Resia, presenta-no ancora oggi, all’interno della portellinadi chiusura, santini ed immaginette devo-zionali che testimoniano la profonda fedeche questi uomini nutrivano verso il Signo-re, la Beata Vergine ed i Santi e che li ac-compagnava anche durante i loro sposta-menti, sempre densi di incognite e di peri-coli, come le aggressioni a scopo di rapinada parte dei briganti. Durante questi viaggile cause più frequenti di decesso erano rap-presentate dalle avverse condizioni atmo-sferiche, dal superamento dei valichi alpinie dal guado dei corsi d'acqua. Gli arrotinipertanto durante i loro spostamenti ed i lo-ro traffici andavano spesso incontro a peri-coli di ogni natura. In segno di riconoscen-za alcuni, al ritorno, donavano alla chiesadel proprio paese oggetti di arte sacra che ledodici chiese della Val Resia ancora con-servano. Si tratta prevalentemente di arredisacri alcuni dei quali provenienti da impor-tanti santuari sparsi in tutta Europa che gliarrotini spesso frequentavano.

IL PELLEGRINAGGIO dei tre arrotini di Stolvizza in diretta su Radio Spazio 103

Su due ruote verso Compostela

Sivec. V upravnem odboru ostanejo Ga-briele Moschitz kot podpredsednik, Ales-sio Codermazzi (Aleœ Kodermac), MitjaJalen in Anna Wedam; v nadzornem odbo-ru so Sara Ehrlich, Luciano Lister in JurePreschern.

Po izvolitvi se je govorilo o ¡e pridoblje-nih prispevkih in o prihodnji organizicijiurada zdru¡enja v prostorih bivœe mlekar-ne v Ukvah. Novoizvoljeni predsednik Si-vec je izrazil ¡eljo, da zdru¡enje tesneje so-deluje s krajevnimi skupnostmi po celotniKanalski dolini: zdru¡enje bo konkretnopomagalo pri organiziranju poletnih do-godkov in prireditev s pobudami, ki bodotudi turistom pokazale prisotnost sloven-ske skupnosti na obmo@ju.

Sivec je obenem okvirno na@rtal projektza postavitev tabel s hiœnimi imeni po Ka-nalski dolini – da postane tudi vidno jasnoslovenski doprinos k ve@kulturnosti doline,ki sega od Bele Pe@i do Lipalje vasi. Bral-cem spominjamo, da se v Kanalski dolinividna œtirijezi@nost samo redko pojavi inpogosto na zasebno pobudo.

Quest'anno tre arrotini di Stolvizzza diResia, Giovanni Negro, Luigi Quaglia eSeverino Lettig, hanno deciso di rinnova-re questa tradizione, cara ai loro antenati,visitando il santuario di Santiago di Com-postela, la città spagnola capoluogo dellaComunitá Autonoma della Galizia dove èpresente il bilinguismo galiziano-spagno-lo. Storicamente, la Galizia è erede dellaGallaecia romana, che comprendeva partidi quelle che oggi sono la Spagna occiden-tale e il Portogalo settentrionale.

Le lingue ufficiali di quella comunitàsono il galiziano e lo spagnolo. Lo spagno-lo è spesso parlato come prima lingua daigiovani nei centri urbani, mentre il galizia-no è spesso la prima lingua tra la popola-zione rurale più anziana. Entrambi gliidiomi hanno uno status ufficiale e vengo-no insegnati nelle scuole. L'influenza del-lo spagnolo ha comunque lasciato traccenell'attuale idioma galiziano.

Per l'importante occasione gli arrotiniper tutto il viaggio indosseranno una ma-glietta, appositamente stampata, con la � Sandro Quaglia

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� Luciano Lister

dom

� � Il Comune di Malborghetto-Valbru-na/Naborjet-Ov@ja vas organizza il con-sueto centro estivo per bambini e ragazzi,che quest’anno si terrà dall’1 al 26 luglio.Le attività si svolgeranno dal lunedì al ve-nerdì (7.45-13.15) e sono aperte a bambi-ni e ragazzi di età compresa tra i 3 ed i 14anni. Dei 25 posti disponibili, al massimo10 vengono riservati a bambini di età fra i3 anni (nati nel 2009) ed i 6. Per le iscrizio-ni al centro estivo verrà anzitutto data pre-cedenza a bambini e ragazzi residenti nelterritorio comunale, quindi a bambini nonresidenti, ma frequentanti le scuole delcomune ed infine ai non residenti nel co-mune. Le domande d’iscrizione dovran-no pervenire al Comune entro il 15 giu-gno 2013; coloro che entro il 15 giugnohanno già presentato la domanda di prea-desione, dovranno presentare anche la ri-cevuta di pagamento della quota d’iscri-zione. I moduli per iscriversi sono dispo-nibili presso gli uffici del Comune e sul si-to internet www.comune.malborghetto-valbruna.ud.it

� � Il governatore socialdemocratico del-la Carinzia/Koroœka, Peter Kaiser, hascelto Lubiana per la sua prima visita uffi-ciale all’estero, dove è stato accolto congrandi onori: il 3 giugno è stato ospite delministro degli esteri, Karel Erjavec, dellaprimo ministro, Alenka Bratuœek, e delpresidente della repubblica, Borut Pahor.Con gli interlocutori sloveni, Kaiser haparlato di varie tematiche: dalla situazio-ne della minoranza slovena carinziana, al-la collaborazione in diversi campi (infra-strutture, turismo, cultura, sport, ambitoscientifico, progetti transfrontalieri, sicu-rezza). Slovenia e Carinzia intendonoriattivare un comitato di contatto, che se-lezioni tematiche ed ambiti ritenuti d’inte-resse per entrambe le parti. Durante lagiornata si è parlato anche di temi ritenuti“tabù” – come la minoranza autoctona dilingua tedesca presente in Slovenia. Dopola visita a Lubiana, Peter Kaiser ha dichia-rato di aver «incontrato amici che voglio-no continuare a sviluppare i rapporti conla Carinzia».

� � Po slabi sezoni sezoni 2012-2013, kijo je po le mesecu dni delovanja zaustavi-la nesre@a gondolske ¡i@nice, se dru¡baATC Kanin, ki upravlja s smu@iœ@em naKaninu, utaplja v dolgovih. Direktor AleœUrœi@ napoveduje, da bo moral za ATCKanin predlagati ste@aj, bovœki ¡upan Si-niœa Germovœek pa si prizadeva za sklicskupœ@ine delni@arjev. Podjetje, ki je bilo¡e do letoœnje smu@arske sezone zelo za-dol¡eno, je po nesre@i ostalo brez prihod-kov, dolgovi pa so le naraœ@ali. Tudi 18zaposlenim, ki so sicer doma, je podjetjedol¡no nekaj pla@. Za popravilo gondol-ske ¡i@nice bi potrebovali vsaj 80.000evrov, za pokritje stroœkov ene sezone paskoraj milijon evrov, prihodkov pa letosprakti@no ni bilo. Trem lastnicam dru¡be– dru¡bi Euroinvest, ob@ini Bovec indru¡bi Hit – je Urœi@ sicer predlagal doka-pitalizacijo v viœini 2,6 milijona evrov,vendar las tniki denarja nimajo.(ARC/Netzapping/MCH)

scritta in resiano «Te rozajanski brüser»,tradotta in diverse lingue tra le quali lo spa-gnolo e lo sloveno. La scelta di un santua-rio in Spagna è stata determinata anche dalfatto che gli arrotini resiani sono in contat-to con un gruppo di arrotini spagnoli, lìchiamati «affiladores», con i quali collabo-rano soprattutto nello scambio di attrezza-ture. Infatti visitando il museo dell’arrotinodi Stolvizza si potranno vedere attrezzatu-re per l’arrotatura provenienti dalla Spa-gna.

Compostela verrà raggiunta dai tre arro-tini utilizzando, come facevano i loro pa-dri, le biciclette adattate per l'arrotatura chesono state preventivamente trasportate daResia a Burgos, dove è iniziato il vero pel-legrinaggio di circa 500 Km su due ruote.Da giovedì 6 giugno è possibile seguire letappe degli arrotini di Resia, tramite inter-viste telefoniche con Radio Spazio 103,che si collega con i pellegrini ogni giornoalle ore 10.20.

Ancora preoccupazioniper il nuovo gasdotto

Come è stato in diverse sedi dichiarato dal sindaco di Tarvisio/Trbi¡, RenatoCarlantoni, il gasdotto «South stream» non dovrebbe passare per la Valca-nale. Sebbene il governo Monti non abbia fornito risposte in merito, stando

ad indiscrezioni il gasdotto dovrebbe dirigersi da Rate@e verso il monte Forno/Pe@e quindi verso Seltschach, senza interessare il territorio valcanalese. Ma per la Slo-venia l’opera ha importanza prioritaria e manca solo da decidere dove passerà dipreciso.

Verso la fine del mese scorso, il vicesindaco di Kranjska Gora, Jo¡e Zupan@i@,aveva proposto in consiglio comunale l’indizione di un referendum con cui inter-pellare la cittadinanza in merito alla costruzione del gasdotto nella valle dell’AltaSava. L’idea non ha, però, trovato il sostegno dell’assemblea, che si è riservata diapprofondire nei dettagli la questione e di intraprendere iniziative solo a circostan-ze maturate.

Il vicesindaco Zupan@i@ ha sostenuto la sua proposta ricordando le ulteriori die-ci linee infrastrutturali che attraversano la vallata – alle quali si aggiungerebbe ilgasdotto occupando una fascia ampia duecento metri in una valle già stretta. Il sin-daco Jure erjav ha, da parte sua, ricordato il valore solo consultivo (e non legisla-tivo) dei referendum indetti dal consiglio comunale ed ha espresso la convinzioneche si possa raggiungere un effetto uguale a quello del referendum tramite assem-blee con la cittadinanza: se ne sono già tenute e, per ora, fra gli abitanti si è forma-ta l’opinione che il gasdotto progettato non debba attraversare la valle.

Per erjav la posa del gasdotto risulta, in ogni caso, problematica soprattutto neipressi della frazione di Podkoren (dove si trova un’area soggetta a tutela ambien-tale) e nella zona tra Mojstrana e Gozd-Martuljek dove, secondo i dati a conoscen-za del sindaco, il gasdotto passerebbe nel Parco nazionale del Triglav. Anche a Ra-te@e ha creato scompiglio fra gli abitanti l’idea della collocazione di una stazionedi misura del gas nella zona del confine. erjav continua a pensare che la soluzio-ne migliore sarebbe optare per un percorso del tutto diverso, che evitasse la valla-ta di Kranjska Gora – ma per intraprendere iniziative intende in ogni caso aspetta-re la presentazione pubblica del progetto e valutarne il tracciato.

La società Plinovodi S.r.l., che investe nel procedimento di preparazione del pia-no urbanistico per il passaggio del gasdotto sul territorio del comune di KranjskaGora, ha voluto precisare che si è, al momento, solo in fase di elaborazione di stu-dio delle varianti e di preparazione di una relazione ambientale. (l. l.)

Anton Sivec

La bicicletta adattata per arrotare

Wsaki lëto, 13 dnuw jünja, ta ka-tölska cirköw na spomonüwa

Sveta Sint'Antunia s Padove jëro anou@anik.

W¡ë po stari tu-w Reziji se jëpros¡lo isaa sveta pa zajtö ki tu-wUm¡ni jë njaa santuari. Izdë w Rezijiskorë wsaka cirköw ma oltarje njamodedikone ano pa mojane. Tu-w U@jiöbe dvi carkvë so njamo dedikone.

Wsaki lëto jë tu-w U@ji pa fjëœta zaja spomonot ano litos na bo w saböto15. ano w nadëjo 16. dnuw jünja. Tejpo nawadi tu-w U@ji za iso fjëœto somörë jöst ruace. Isi sveti an se noœinellëta 1195 tu-w Lizboni (tu-w Porto-galo) ano an jë wmor tu-w Padovi 13dnuw jünja lëta 1231. Ko an dovantelbyt frati an jë mël j¡me Antuni za spo-monot svetaa Sint'Antunia abatina.To pa se pravi da kar an bil ¡iw. Bu jëodël ja nala¡et. (s. q.)

Fjëœtatu-w U@ji

Il governatorecarinziano a Lubiana

Iscrizioni al centroestivo di luglio

Direktor ATC Kaninnapoveduje ste@aj

Page 12: Giornale Dom

Od konca krvavih bojev na Soœkifronti bo kmalu minilo sto let.Œtevilna vojaœka pokopaliœ@a,zadnja po@ivaliœ@a padlih voja-

kov najrazli@nejœih narodnosti, so poseja-na tudi po Zgornjem Poso@ju.

V zadnjih petnajstih letih se je ob@utnopove@alo zanimanje svojcev padlih naSoœki fronti za to, kje so pokopani njihovidedje in pradedje, da bi se jim poklonili injim pri¡gali sve@ko v spomin. Po naved-bah Fundacije Poti miru v Poso@ju je mediskalci informacij najve@ Avstrijcev inPoljakov, œtevilni pa so tudi pripadnikidrugih narodnosti.

V letoœnjem aprilu so uspeli s pomo@jove@ institucij razjasniti zgodbo vojaka La-szla Mateja, rojenega leta 1884 v danesslovaœkem kraju Szilice. Aprila 1915 je bilvpoklican v IV. bataljon 25. pehotnegapolka avstro-ogrske vojske. Do novembra1915 je bil v Miœkolcu, Budimpeœti inLu@encu na Mad¡arskem. Od tam je bilposlan na soœko bojiœ@e, kjer je bil po vsejverjetnosti med peto soœko bitko (11.–16.marca 1916) oziroma v bojih, ki so ji ne-posredno sledili na obmo@ju Mengor intolminskega mostiœ@a, hudo ranjen v tre-buh. Najbr¡ je bil prepeljan v zaledno bol-niœnico v Klav¡e in tam podlegel te¡ki ra-

Po skoraj sto letih, poklon LaszluMateju, ki je padel na Soœki fronti

V ZADNJIH PETNAJSTIH LETIH se je pove@alo zanimanje svojcev padlih na Soœki fronti, da bi se jim poklonili v spomin

� Mojca Rutar

� Olga Zgaga

� � V sklopu prireditev posve@enih 300-letnici Tolminskega punta je œportno re-kreativno druœtvo »Tminski migavci« or-ganiziralo ¡e 6. tradicionalni puntarskipohod z Mengor v Gorico. 28 sr@nih po-hodnikov je po kon@ani sve@ani prireditviob odkritju spominske ploœ@e na Mengo-rah krenilo proti Gorici. V Logu so po-hodnike doma@ini bogato pogostili z do-ma@imi kme@kimi dobrotami. Sledil jepo@itek z ve@erjo v Kanalu in veselosre@anje s srpeniœkimi gasilci, nato pa potnadaljevali po desnem bregu So@e doTravnika v Gorici. Zve@er so k spominskiploœ@i polo¡ili venec, taborniki pa œe œo-pek cvetlic. Kratek program je popestrilamimoido@a skupina mladih Slovencev izGorice. (Pa#)

� � Turisti@na zveza Gornjega Poso@ja jezaklju@ila leto 2012 na skupœ@ini 25. mar-ca v Tolminu. Kot je zapisano v obœirnemporo@ilu, je druœtvom nudila strokovnopodporo. Na podro@ju okolja in ekologijeje motivirala druœtva k urejanju krajev innajbolj turisti@no privla@ne tudi nagradila.Priznanja so dobili kraji Trenta, Livek,Staro selo, Hudaju¡na in Poljubinj, medmesti pa Tolmin. Na skupœ@ini je podelilazahvalo predsednici komisije Mileni Jur-kas za obse¡no opravljeno delo in Komu-nali Tolmin d.o.o. za dolgoletno naklo-njenost akciji. V vse organe TZGP so iz-volili nove @lane. Predsedniœko mesto sozaupali Barbari Podpe@an Jesenœek, kotpodpredsednica pa ji bo pomagala Alen-ka Zgaga. (Olga Zgaga)

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke brevibrevi kratke(

� � V nedeljo, 26. maja, sta ¡upanjaOb@ine Kobarid Darja Hauptman in pred-sednik Krajevne skupnosti Trnovo obSo@i Pavel Œkol@ uradno otvorila brv vProsjah na Trnovem ob So@i. Tradicio-nalno praznovanje Svete Trojice na Trno-vem ob So@i je bilo letos za vse vaœ@ane œeposebej slovesno. Po sveti maœi so priso-stvovali uradni otvoritvi 70 metrov dolgein 14 metrov visoke brvi @ez reko So@o, kije po 22-ih letih ponovno prehodna. Pri-sotne je pozdravila in nagovorila ¡upanjaOb@ine Kobarid gospa Darja Hauptman,o poteku obnove brvi pa je spregovorilgospod Danilo Magajne. Da bo obnovlje-na brv slu¡ila svojemu namenu in bodovsi, ki se bodo podali nanjo varno prispelido cilja, je duhovnik g. Silvo Leban obno-vljeno brv blagoslovil. Sledil je prerez tra-ku in ogled brvi. Otvoritve so se udele¡iliœtevilni vaœ@ani in visoki gostje, ki so v le-pem vremenu, v dobri dru¡bi, ob ¡ubore@iSo@i poklepetali in u¡ivali v dobrotah do-ma@ih gospodinj.

12 stran 15. junija 2013POSO@JE dom

V MAJU SO SE OB OBLETNICI NJEGOVE SMRTI na Petrovem Brdu zbrali œtevilni krajani in ljubitelji Baœke grape

Sre@anje v spomin na duhovnika Janeza VolfaDruœtvo Baœka dediœ@ina v okviru

svojega delovanja v gornjem deluBaœke grape globoko zajema tudi

iz tolmuna nesnovne kulturne dediœ@ine. ˘e leta 2007 je iz zgodovinskega spo-

mina povrnilo doma@ina, duhovnika inrodoljuba Janeza Volfa, rojenega 1835 naRobarjevi doma@iji na Petrovem Brdu.Kljub njegovi neizmerni ¡elji, »da bi bilpokopan pri svojih«, je leta 1917 zaradivojne vihre naœel poslednji dom na lju-bljanskih alah. Zato mu je Druœtvo Baœ-ka dediœ@ina na razglednem gri@u nadrodno doma@ijo, kjer je neko@ stala nje-gova brunarica z oltar@kom, postavilosveto znamenje – kri¡ in spominskoploœ@o.

Dr. Laszlo Mate z œeno Elizabeto na kraju, kjer je pokopan ded

Janez Volf je bil kljub temu, da je zgo-daj odœel v svet, najprej v œole, potem pa vduhovniœke slu¡be, nadvse navezan naBaœko grapo. Posebno v okoliœkih gorahje œe v pozni starosti iskal razvedrila inmo@i za opravljanje odgovornih cerkve-nih slu¡b, ki so mu bile zaupane.

Po tridesetih letih ¡upnikovanja v raz-nih krajih Primorske je leta 1900 nastopilslu¡bo pri Sv. Ignaciju v Gorici. Kmalu jepostal stolni kanonik, kasneje œe cerkveninadœkofijski sodnik in ¡upnijski izpraœe-valec.

Leta 1905 ga je kapitelj postavil za ka-pitularnega vikarja. Bil je @lovek z visokorazvito estetsko kulturo in izreden gospo-dar, zato ga je nadœkof Fran@iœek Sedej

ni. Doma v Szilicah je pustil 28-letno no-se@o ¡eno Julianno in tri osirotele deklice.#etrti otrok, sin, ki je po o@etu dobil imeLaszlo, se je rodil 3. aprila 1916, torej ledva tedna po tragi@ni smrti Laszla Mateja.

Njegov vnuk, upokojeni profesor slo-vaœkega in mad¡arskega jezika (enakegaimena in priimka kot ded in o@e) dr. LaszloMate iz Koœic na Slovaœkem, si je dolgaleta ¡elel, da bi se padlemu dedu lahko po-klonil, vendar ni vedel, kje je pokopan.Lotiti se iskanja dedovega groba, enegamed stotiso@i grobov padlih na Soœki fron-ti, se mu je zdelo kot iskanje œivanke v vo-zu sena. V dunajskem Vojnem arhivu pri-dobil podatek, da je ded umrl in bil poko-pan 20. marca 1916 na ozemlju danaœnjeSlovenije v kraju Podmelec v grobu œt. 72.Ker ga je zanimalo, kje je ta kraj in ali je vnjem œe ohranjeno vojaœko pokopaliœ@e, jes pomo@jo veleposlanice Slovaœke repu-

� Zgodba vojakarojenega l.1884na Slovaœkem

veli@astna goriœka stavba – deœko seme-niœ@e. Vajen trdega kme@kega dela izotroœtva je bil namre@ tudi na svoji duhov-niœki poti vztrajen in zagnan gara@.

V maju so se ob obletnici njegove smrtina Robarjevem gri@u zbrali œtevilni kraja-ni in ljubitelji Baœke grape. Poklonili so semu s sveto maœo, ki jo je daroval podbrœki¡upnik Danilo Kobal.

V tem svetu tiœine in vonja rastlin, ob-kro¡enem z o@arljivo panoramo Lajnarja,Drauha in Ratitovca, je Druœtvo Baœka de-diœ@ina letos postavilo œe informacijskotablo, ki bo mimoido@e, pohodnike in pla-nince seznanjala z ¡ivljenjem in delom te-ga velikega mo¡a.

Linhartova sre@anja potekajo po regijah po vsej Sloveniji inka¡ejo izjemne rezultate v kvaliteti odigranih predstav

amaterskih skupin. Linhartova sre@anja, ki so letos 52. povrsti, prireja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne de-javnosti. Namen festivala je prikazati in nagraditi najbolj ka-kovostne ljubiteljske gledaliœke predstave in s tem spodbudi-ti razvoj in kakovostno rast tovrstne gledaliœke produkcije.

V veliki dvorani Slovenskega narodnega gledaliœ@a NovaGorica se je v @asu od aprila do maja zvrstilo lepo œtevilo gle-daliœkih predstav, v katerih nastopajo ljubiteljski gledaliœkiigralci. Nedeljska gledaliœka sre@anja so pri publiki zelo pri-ljubljen abonmajski niz ljubiteljskih gledaliœkih skupin iz Slo-venije in posebno zamejstva, ki si ga je pred ve@ leti zamislilre¡iser Emil Aberœek, sklenili pa igralci Dramske dru¡ineSKPD F. B. Sedej.

Ve@ kot presenetila in navduœila je namre@ tudi dr¡avnegaselektorja Linhartovega sre@anja Marka Bratuœa, ki ima letosnalogo izbrati skupino najboljœih ljubiteljskih gledaliœkihpredstav, nastalih v letoœnjem letu, za finalni del tega tekmo-vanja, ki bo v jeseni, na katerem nastopi kakih osem najbolj-

œih ljubiteljskih gledaliœkih skupin iz vse Slovenije. Na nedelj-skem ve@eru v Novi Gorici je bil prisoten tudi Matja¡ Œmalc,strokovni svetovalec za gledaliœ@e na JSKD RS za kulturnedejavnosti.

Zadnjega dela Linhartovega sre@anja se je udele¡ilo enajstpredstav v izvedbi skupin od Idrije, Bovca, Ajdovœ@ine doGorice, Œtandre¡a, Œteverjana. Med njimi so bile tudi tri iz za-mejskega dela Goriœke, dramski odsek PD Œtandre¡, Dram-ska dru¡ina SKPD F. B. Sedej iz Œteverjana in novonastaliTik Tak Teater iz Gorice. Vse tri so s svojimi predstavami pu-stile zelo dober vtis pri selektorju Jakominiju. Kot je povedal,je imel te¡ko nalogo izbiranja prejemnikov. Predstava Umorv vili Roung, v izvedbi œteverjanske Dramske dru¡ine, je pre-jela priznanje za najbolj uspelo predstavo v celoti letoœnjegasre@anja ljubiteljskih gledaliœkih skupin Severne Primorske.

Posebno priznanje po izboru strokovnega svetovalca Jako-minija za avtorski tekst je prejela Mojca Dolinœek za gledaliœ-ko igro »Ah, ti kavalirji« v izvedbi dramske skupine Kultur-nega druœtva Stanko Vuk Miren-Orehovlje v re¡iji Bo¡idarjaTabaja. Med drugim, sta za najboljœo stransko ¡ensko vlogo

priznanji ex aequo prejeli Erna Woj@icki Germovœek za likgospodi@ne Krekove v predstavi »Miœolovka« Agathe Chri-stie v izvedbi gledaliœke skupine BC Bovec in re¡iji Nejca Cu-dra ter Vanja Bastiani za lik Jonike v predstavi »Œtirje letni@asi« Vinka Möderndorferja v izvedbi dramskega odseka PDŒtandre¡ in re¡iji Jo¡eta Hrovata. Priznanje za najboljœo glav-no moœko vlogo je œlo Robertu Coti@u za vlogo zidarja Feli-ceja v predstavi Steafana Bennija »Pravljice (za odrasle)« vizvedbi gledaliœke skupine Tik Tak Teater in v re¡iji nagraje-nega Roberta Coti@a in Petru Cudru za glavno moœko vlogo vpredstavi »Miœolovka« (Mileta Mili@a) v izvedbi Gledaliœkeskupine BC iz Bovca in re¡iji Nejca Cudra. Priznanje za naj-boljœo glavno ¡ensko vlogo je prejela Natalija Melink iz gle-daliœke skupine Globo@ak Kambreœko za vlogo Mari@ke vpredstavi »Na kmetih« V. Möderndorferja v re¡iji Ane Fac-chini. V kratkem nagovoru je Gorazd Jakomini dejal, da je bi-ti selektor tega sre@anja velika @ast, ki zahteva veliko odgo-vornost. Nagrado za stransko ¡ensko vlogo je prejela ErnaGermovœek Woj@icki, prav tako iz Gledaliœke skupine BC.

Ljubiteljsko gledaliœ@e. Linhartova priznanja tudi v Bovec

blike v Sloveniji dr. Marianne Oravcovenavezal stik s @lani Druœtva Peski1915–1917 Tolmin. Ti so po pregledu ra-zli@nih virov in v sodelovanju s FundacijoPoti miru v Poso@ju, Tolminskim muze-jem in Upravno enoto Tolmin, ki je po Za-konu o vojnih grobiœ@ih zadol¡ena zaupravljanje le-teh, odkrili œtevilne kon-kretne podatke in mu jih posredovali.

Iz skic treh nekdanjih vojaœkih pokopa-liœ@ Klav¡e/Podmelec, urejenih nad rekoBa@o ¡e leta 1915, so ugotovili, da se grobœt. 72 nahaja na zgornji terasi. Sredi nje sedviga kamnit steber, spomenik padlim ju-nakom avstro-ogrskega XV. korpusa zvklesanim posvetilom. Parcelo je leta2005 Ministrstvo za delo, dru¡ino in so-cialne zadeve RS odkupilo in obmo@jegrobiœ@a ogradilo, Fundacija Poti miru vPoso@ju pa je postavila informativno ta-blo.

V monografiji Tolminsko mostiœ@e IIavtorjev Damjane Fortunat #ernilogar,Lovra Galiæa, Darje Pirih in Petre Svoljœ-ak, ki jo je leta 2005 izdal Tolminski mu-zej, so v objavljenem seznamu pokopanihna vojaœkem pokopaliœ@u Klav¡e/Podme-lec naœli tudi podatke o Laszlu Mateju: ro-jen leta 1884 v kraju Szilice, okraj Roz-snyo, pokrajina Gömör; 25. pehotni polk;umrl in pokopan 20. marca 1916. Na po-dlagi katastra grobov iz dunajskega Voj-nega arhiva so pri Fundaciji Poti miru vPoso@ju potrdili, da je v trojnem grobu œt.72 pokopan Laszlo Mate œe z dvema sovo-jakoma. Z vpogledom v elektronsko evi-denco padlih – v podatkovni bazi je doslejvpisanih okrog 21.000 padlih vojakov –so nam potrdili podatke, objavljene v Tol-minskem mostiœ@u II.

Dr . Lasz lo Mate je b i l nadvsepresene@en in ganjen, ko je po poœti prejelvse te informacije. Konec aprila je z ¡enoElizabeto in prijateljem Stefanom Mala-sitsem iz mad¡arskega Keszthelyja obi-skal Poso@je. Na dedovo zadnje po@iva-liœ@e je stresel vre@ko slovaœke zemlje, po-lo¡il ven@ek iz spomin@ic in sve@o. Slove-sne trenutke so vsi @ustveno pretresenispremljali v tiœini, le kukavica se je oglaœa-la v bli¡njem gozdu.

Dr. Laszlo Mate pravi, da se bo vPoso@je œe vrnil, ker je tu sre@al tople inprijazne ljudi, ki so mu pomagaliuresni@iti tako o@etovo kot njegovo intim-no ¡eljo, da se pokloni dedu, ki je prezgo-daj umrl dale@ pro@ od doma@ega kraja.Zdaj se preko deda, ki po@iva v slovenskizemlji, tudi on po@uti malo Podmel@ana.

Novo vodstvoTuristi@ne zveze

Po poti puntarjevz Mengor v Gorico

Brv v Prosjahtudi uradno odprta

imenoval za upravitelja cerkvenega pre-mo¡enja. Njuno skupno desetletno delo je

Iz slovesnosti (foto Cvetko Zgaga)

� Miran Miheliå

Page 13: Giornale Dom

13stran15. junija 2013 ŒPORT

Giovanissimi della Valnatisonepromossi nel campionato regionale

RIDISEGNATO IL PROSSIMO CAMPIONATO AMATORIALE FIGC. Ultimi tornei della stagione per Esordienti e Pulcini

� Bepo Qualizza

Le classifiche finali dei campionatidi tutte le categorie danno le indi-cazioni della composizione deigironi della stagione sportiva suc-

cessiva e come previsto la formazioneGiovanissimi della Valnatisone accede alcampionato Regionale, mentre per Allievie Juniores ancora non si conosce la collo-cazione. Ci saranno novità per gli Amato-ri FIGC, gli attuali tre raggruppamenti A1e i due A2 costituiranno un blocco unicodove non sono previste retrocessioni.

Si procederà alla composizione di seigironi che daranno vita ad un campionatocon gare di andata e ritorno. Le prime duedi ogni girone disputeranno i play-off peril titolo regionale, mentre le rimanenti sicimenteranno in un torneo che sarà assi-milato alla Coppa Regione, ma a questoproposito si stanno studiando altre formu-le di un post-campionato per non inter-rompere la stagione anzitempo.

Per quanto riguarda il calcio giocato,ormai alle ultimissime battute, i Giovanis-simi della Valnatisone non sono riusciti adaggiudicarsi il titolo Provinciale di Comi-tato.

Nell’ultimo incontro della fase finale,

disputato sul terreno di casa, infatti, sonostati superati 2-1 dal Donatello. La scon-fitta è stata accettata senza drammi, dalmomento che erano ben note le potenzia-lità degli ospiti, i quali dispongono di unsettore giovanile assai numeroso, questograzie al «rastrellamento» periodico chela società effettua in diversi siti e che inte-ressa anche le valli del Natisone.

Comunque la gara di San Pietro è statagiocata ad armi pari senza particolari sog-gezioni grazie ad una preparazione di altolivello della squadra nostrana, che ha af-frontato l’intero campionato in continuocrescendo, registrando una sola sconfitta,quella maturata proprio nel corso dell’ul-tima gara di finale.

La formazione Giovanissimi della Valnatisone

Il gruppo dei premiati in posa davanti al campetto sportivo di Azzida

Gli Esordienti della Valnatisone hannoconcluso il campionato ospitando il ProOsoppo e vincendo 3-1. Continua, comun-que, la loro attività. A Piedimonte-Podgo-ra nel Goriziano parteciperanno, infatti, al-le semifinali del memorial Scorianz.

Buona anche la prestazione dei Pulcini aLatisana, impegnati in un torneo di questacategoria, dove si sono piazzati al terzo po-sto. Più difficile, invece, il compito degliJuniores a Risano, che devono vederselacon il Muggia e gli sloveni dell’Idrija.

A seguito del ricorso presentato dal Di-gnano, il giudice sportivo ha stoppato laSavognese, che avrebbe dovuto disputaregli ottavi di finale nel torneo «Coppa Col-linare».

dom

Un’ottantina in gara nella 9a edizione del Memorial VladyIILL 22 GGIIUUGGNNOO SSII ÈÈ SSVVOOLLTTAA LLAA CCOOMMPPEETTIIZZIIOONNEE CCIICCLLOO--PPOODDIISSTTIICCAA IINN RRIICCOORRDDOO DDII VVLLAADDIIMMIIRROO TTUUAANN

� � Dopo le positive esperienze delle edi-zioni 2010 e 2011, il Gruppo Sportivo Na-tisone ha nuovamente organizzato unaprova di Coppa Friuli a Cividale. Alla ga-ra, valida come quarta prova del principa-le circuito di corsa su strada regionale,hanno preso parte 464 podisti di 30 socie-tà sportive appartenenti a tutte le quattroprovince. I 9,05 km del percorso hannocondotto i partecipanti nelle storiche viedel centro cittadino, nella frazione di San-guarzo e lungo le rive del Natisone, per poiconcludersi con l'attraversamento dell'ar-senale veneto e l'arrivo in Borgo San Pie-tro. Unico a scendere sotto la mezz'ora, ilportacolori della Carniatletica, Doris De-reani, ha vinto la gara maschile, superandoAlessio Milani della Fincantieri Monfal-cone e Stefano Peressutti dell'Aldo MoroPaluzza, mentre fra le donne Erika Grena-to (Podistica Fiamma Trieste) si è impostasull'atleta della Maratonina Udinese Si-mona Rizzato e su Yvette Moro Piazzondell'Azzano Runners. Per il sodalizio dicasa, Brunello Pagavino ha superato tuttinella categoria MM60, mentre l'accoppia-ta Guido Costaperaria-Michele Maion haoccupato la seconda e la terza piazzaMM45 con un arrivo mano nella mano. Alfemminile, la vittoria nella corrispondentecategoria è stata invece appannaggio diFederica Qualizza, mentre il terzo posto èandato a Oriana Drosghig. Tanti gli spon-sor e i volontari che hanno affiancato il GSNatisone, contribuendo alla riuscita dellagara.

�� Il primo weekend delle Vallimpiadi, inprogramma nelle valli de Natisone dal 17al 19 maggio, è stato penalizzato dal mal-tempo, a causa del quale sono stati riman-dati o annullati diversi eventi sportivi inprogramma. Buona, invece, la partecipa-zione alla «Skrat bike», terza prova validaper il Trofeo Friul Bike 2013, la gara dicross country in mountain bike sui sentie-ri del comune di San Leonardo, alla qualehanno preso parte 187 concorrenti. In 129hanno gareggiato nella Skrat bike contest,inserita nella Skrat bike, in 120 nella «Val-liorientiring», manifestazione di orienti-ring, inserita nel campionato regionale,una cinquantina alla gara non competitivaCiclotour Skrat e quattro coppie, rispettoalle 12 previste, alla Skrat race. In quattrohanno preso parte al corso di Nordic wal-king, tenuto da istruttori preparati, e in po-chi si sono avventurati nella due giorni al-la scoperta dei segreti dei grandi carnivorinel centro visite il Villaggio degli orsi aStupizza. In 38 hanno aderito alla passeg-giata notturna di sabato 18 maggio, da To-polò lungo il sentieri degli artisti, attraver-so le trincee del Kolovrat, il passo Solariee i borghi rurali di Drenchia. Il secondoweekend delle Vallimpiadi è previsto dal27 al 28 luglio, con in programma, tra l’al-tro, due competizioni di grande richiamo.Domenica 28 luglio si disputerà la Mata-jur Vertical Mile, la gara a piedi che dalpaese di Stupizza condurrà i partecipantiin cima al monte Matajur (1.641mt s.l.m)attraverso sentieri e mulattiere. Sabato 27e domenica 28 luglio si terrà, invece, laMatadown, la marathon downhill inmountain bike, con partenze collettive di50 concorrenti alla volta, dal monte Mata-jur a Savogna.

In 164 a Cividaleper la Coppa Friuli

Il primo weekenddelle Vallimpiadi

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� Savogneseesclusadalle finalidi Coppaper il ricorsodel Dignano

� L. B. � L. B.

� Lorenzo Paussa

Sono un’ottantina gli atleti che do-menica 2 giugno hanno disputatola 9ª edizione del «Memorial Vla-

dy», la manifestazione ciclo-podistica,organizzata dal G.S. Azzida «Valli delNatisone» in memoria di VladimiroTuan, atleta del gruppo sportivo prematu-ramente scomparso dieci anni fa.

Le premiazioni, dirette dal presidentedel gruppo sportivo, Antonello Venturi-ni, hanno avuto luogo presso il centro diaggregazione ad Azzida, ora in fase di ul-timazione.

Una struttura questa che, come ha det-to il vicesindaco di San Pietro al Natisone,Mariano Zufferli, si è voluta valorizzareconiugando anche quest’anno la festa de-gli alpini con il Memorial Vlady. Zufferliha poi ricordato la figura di Vlady «cheera un grande amico e un ottimo collabo-ratore per il comitato paesano e la frazio-ne di Azzida».

In apertura il sindaco di San Pietro, Ti-ziano Manzini, si è complimentato con ipartecipanti alla gara, che hanno affronta-to il percorso di media difficoltà, mistosterrato e asfaltato, che attraversa le fra-zioni di Clenia, Mezzana, Ponteacco, eSorzento, reso ancora più arduo dallepiogge particolarmente abbondanti delmese di maggio.

La competizione, che si è articolata indue frazioni di gara (la prima di circa 9chilometri, percorsa a piedi, e la seconda,in bici, di circa 15 chilometri), è stata vin-ta dalla coppia Mauro Gubana (47’27”) eAmedeo Sturam (39’45”).

Seconda coppia classificata DavideVenturini (49’) e Enrico Visentini (41’

46”); al terzo posto si è piazzato, invece, ilduo Federico Medves (50’59”) e MattiaCendou (40’42”)

Sono stati premiati anche i solisti, chehanno affrontato la frazione in mtb: alquinto posto David Milocco (53’50”), alquarto Giancarlo Milocco (53’11”), alterzo Paolo Buffo (52’01”), al secondoFederico Manzato (50’51”) e al primoMauro De Rocco (49’35”). In questa ca-tegoria il primo under 18 è stato SimoneTensi, sesto in classifica (54’55”).

Il più giovane partecipante alla gara èstato Stefano Qualizza, che ha affrontato

Nella fase preliminare, infatti, i valligia-ni avevano schierato un giocatore tessera-to con una società del calcio a cinque, posi-zione incompatibile con il regolamentodella Lega Calcio Friuli Collinare.

A nulla sono valsi i ricorsi ed i controri-corsi, di conseguenza è giunta poi la squa-lifica di tre giornate per il giocatore ed èstata comminata una multa alla Savogne-se.

Discutibili appaiono, tuttavia, le deci-sioni del giudice sportivo, dal momentoche diversi aspetti di questa vicenda nonsono stati approfonditi in sede di giudizio.Non si contano, infatti, i giocatori che pra-ticano contemporaneamente sia il calcio acinque che quello a undici.

il percorso in mtb (57’04”) in coppia conGianni Scubla (46’14”). La prima coppiaUnder 18 in classifica è formata da YariCostantini (1h13’51”) e Mauro Venturini(1h 00’33”).

La prima coppia mista, che si è classifi-cata al 16°posto , era formata da Giovan-ni Marassi (56’47”) e Graziella Iussa(50’59”).

Due le squadre femminili che hannopartecipato, la prima formata da Giovan-na Del Gobbo (1h 04’ 54”) e Maria Tere-sa Ronchi (45’48”), seguita dal duo AnnaNonino (1h 07’03”) e Giulia Franceschi-

nis (44’20”).Le premiazioni, con premi offerti dal-

l’azienda agricola Battaino e dalla Guba-na della nonna di Azzida, sono state pre-cedute dalla consegna di un omaggio flo-reale a Patrizia Mattelig, vedova di Vladi-miro Tuan.

Dopodiché il vicepresidente del GsAzzida, Marco Venturini, ha preannun-ciato che per il prossimo anno, per il deci-mo Memorial Vlady si sta pensando diorganizzare un’edizione particolare dellaciclo-podistica.

Page 14: Giornale Dom

14 stran 15. junija 2013DOMA@A KULTURA dom

Kàr smo u sana¡et’ opudanpo@ival’, je Zanet venesu uoz ga-jufe ostro britulo an nas u@iu, kuose uoz kostanjovega oluba ve-

rie¡e ‘no piœ@ielo, al’ pa ‘an tulac. Uzeu jekjukac an usieku ‘no majhano an gladkopolience tu kostanjovin garme, za@eu gaverezuvat na œarauf an snemat olup, ki jeratavu ku ‘an dug pauoj. Potle ga je navijusamega na se an ga je fidano stisku grede,ki je tuole naviju.

U njega rokah je olubje ratuvalo ku ‘anruog. Tu koncu, de se na odvije, je prebo-du skuoze olubje velike tarne od aka@je,ku de bi bli cveki@. Takuo je tel tulac ostùvedielan, ku de bi biu zaœit. »Sada se muo-ra omajt, snet olubje tanke kostanjove œi-bike, za narest pisk an takuo je naœ tulacnaret.« Bluo je ku hodit u œuolo h njemu.Nan pa nie korlo dvakrat kazat. Za tistere@i smo bli œe previ@ dobre glave. Saj jetata vi@krat pogodernju, kàr nas je vidu ta-kuo nauduœene: »#e je za nor@ije, van sehitro sprime, @e je za kajœan nuc, van nagre tu uha!«

Drug dan je bluo tako tulilo posena¡etah, de se je odmievalo po usi do-lin’, zak’ so tud’ te druz’ vasnjan’ nardil’tulce. Za nas je biu guœt, se napenjat an sepreperjat, duo je rivù buj na duzin tulit,brez se sape najet.

Poviedat muoran kuœtno zgodbico, kàrsta muoj brat Toni an Marko Tama¡u medparjatelji kladla uadjo, de Toni na riva ta-kuo nucat trombo, de bi bulila kuTama¡ova krava.

Marko je biu zadu¡en komaduvat njihMoro. Kàr nie imiela sena u jaslih an no-bedan ji nie parluo¡u sena, je za@ela bulitku naumna. Ku¡in Renato je zatrucu Mar-kunu, de @e bo @ù bulit kravo, mu jih naba-sa do ¡ivih kosti.

Toni je Markunu poviedu: »#e zabulenku vaœa krava Mora viedi, de pride subitRenato gor po klanc an ti jih nabasa œigur-

� Jur Zad tih

no.« Marko je odguoriu: »Ti na stuoj sebat. Zabuli s tojin tulcan an @e ga bon vidupo klancu, mu pa ute@en.«

Toni nie biu œe finiu, ki je tel Renato zbekucan tu pest parleteu ku œaœin. Brezni@ praœat, je za@eu mlatit buozega Mar-kuna, ki mu nie rivu ute@. Nie posluœura¡onu an je brez usmiljenja udarju s be-kucan. Kàr se je malo potala¡u an zasto-pu, de je Toni s trombo oponaœu kravi, jebluo za Markuna prepozno. Nie bluo kuse vejokat an veglodat mulce, ki so se ar-de@iele gor po golih nogah, kjer bekovacje dosegu.

A pridimo nazaj na Zanèta, ki je napri ulieteh pogostu popivu kako ta@ico vinaprevi@. Kàr je tuole ratalo, smo ga radi miotro@ija razdra¡il’ samuo, de bi ga poslu-œal’ klet an gondernjat. Bluo je zadostvrie@’ ‘no prazno œkatulo blizu njega, al’pa mu zazvi¡gat, al’ samuo pruot mu stat,kàr je kiek pravu, ki so uon z njega parœletake besiede an kletvine, de je biu strah.

Narbuj parluo¡na an narbuj kuœtna zatuo sta bla parvi Gino Lukcju an te drugMarko Tama¡u.

‘An dan ga je Marko vidu, de se na-pravja u pra¡nje za kravarski senjan.Za@enju se je ¡ajfat an brit z nieko lameto,ki pa nie dost riezala. Gledu se je u vasokajen gla¡ majhanega okanca, ki ga jenucu za œpiegu.

Ku ma@ka se je Marko spliezu gu oreh,ki je rasu kajœnih pet metru na doru predhiœo, an ga je z majhanin œpieglan miezza@eu slepit tu okno. Zanet se je obra@u na‘an kri, se obra@u na te drug za tisto zarjo,ki ga je le slepila. Buogemu mo¡u je bluo¡e za pokint od fote. Parœu je uon s hiœe napù obrit an gledu, kje an kode mu je kaj-œan duœpiete dielu. Gledu je na ‘an kri,gledu na te drug. Use je bluo mernuo.Grede je kleu pod glasan. Luo¡u se je na-zaj na mest pred okance an se gledu brit.Ja, lu@ ga je le slepila. Poœju je Ro¡o gle-dat, @e bi kaj videla, pa mu je tud’ ona od-guorila, de nie nobednega videt. Parœu jenazaj uoz hiœe an je œe buj mo@nuo kleu.Ku de bi tu njim garmielo, se je pobraunazaj u hiœo. Dva œekonda potlè, se je @ù‘an ¡lah. Videlo se je Zanetovo pest uozokanca an laœtre u kosieh pod oknan. #uleso se njega kletvine an prù srepuo uekan-je po cieli vasi. Mi hudobni otroc’ smo seza kantonah smejali, ku te naumni, karsmo videl’ tist punj prit’ uon @ez okancean tiste kose laœtre, ki so œkampinjale polaœtu. Buogi Zanet!

Subit potle so se bli¡nji vasnjani zbral’an gledal’ potal¡it mo¡a, ki nie viedeu,kuo dokazat tisto posebno obnaœanje odsonca. Za se narest bardak al’ pa zak’ muse je usmilu, je Zanetu parnesu an œenkunou œpiegu an paket lamet, de bi se mer-nuo briu. Obe@u mu je tudi, de mu on na-stave novo laœtro na okance. Na zadnjo sose usi kupe pobral’ na senjan an se uœafal’ku po navadi pod bariglo gu Kravarje. Anatu so ga le napri dra¡il’, pa tud’ se z njinsmejal’ an veselil’.

(44. – gre napri)

JJeeœœiiœœkkee zzggooddbbiiccee

LLjjuuddjjee vv PPoossoo@@jjuu

Zanet nas je uåiu,kuo se napravi tulaciz kostanjovega oluba

Mlinar Œef na Kneœi je bil dobrega srcaV

@asih, ko so v seno¡etih œe kosili se-no, so kmetje na malih poljih sadili¡ita, vasi po Bene@iji so bile œe polne

otroœkega smeha, v grapah ob potokih pa sose œe vrtela mlinska kolesa. Mlini so bilimajhni in so mleli le sirkovo in @rno moko.Na Kne¡i, v vasi ob cesti proti Podbrdu, jeœe nekaj let po drugi vojni deloval velikmlin. ef, zadnji mlinar je rad pokazal cer-tifikat, ki je pri@al, da so v kneœkem mlinumleli ¡e v @asu tolminskih grofov. Mlinskekamne za belo, @rno, koruzno in druge mo-ke sta poganjali dve mlinski kolesi, tretje jepoganjalo stopo za luœ@enje kaœe, je@mena,prosa in ajde. Leta 1929 je narasla vodaKne¡ca na Kne¡i odnesla Œmidovokova@ijo, ˘efovo ¡ago in mlinska kolesa zvodnim kanalom vred. Mlinar ˘ef je mlinobnovil, ¡age pa ni ve@ gradil.

Nesre@a nikoli ne pride sama, so govori-li stari ljudje. efu je nekaj let pred poplavoumrla ¡ena in zapustila dva majhna otroka.Kar kmalu se je o¡enil z mlado Johano, ki jeposkrbela, da je ¡ivljenje v mlinu teklo da-lje. ˘al se sin Franc, za katerega je mlinarupal, da bo nadaljeval stoletno hiœno tradi-cijo, ni vrnil pod doma@i krov. V partizanihje padel le nekaj dni pred koncem vojne.

ivljenje v mlinu se je mo@no razlikova- � PaÅ

lo od tistega v drugih kme@kih domovih.Premo¡nejœi kmetje iz Baœke grape in hri-bovskih zaselkov so pozno jeseni in pozi-mi, ko sneg œe ni prekril ozkih poti, z vpre-go pripeljali v mlin zrnje za mletje inluœ@enje. V mlinu so odlo¡ili vre@e zrnja terz vprego nadaljevali pot do Svete Lucije ponakupih. Proti ve@eru so se vrnili v mlin.Pod stogom so privezali konja ali vola in vmlinarjevi izbi ob pe@i po@akali, da je mli-nar opravil svoje delo.

Obi@ajno so dolgo v no@ pred po@itkomza pe@jo pripovedovali stare zgodbe, re-sni@ne in izmiœljene dogodivœ@ine ter vesti

iz sveta. Otroci, mlinarjevi vnuki in rejenciso na pe@i potuhnjeno posluœali pripovedi.Strahoma so mol@ali in @akali, kdaj jih boJohana opazila in jih z besedami »otrociscat in br¡ spat« poslala po stopnicah v po-steljo.

˘ef in Johana sta zaradi njune dobroteveljala za posebna @loveka. Svojega kruha,ki ga v mlinu ni nikoli primanjkovalo, nistaskrivala in delila le s svojimi. V kneœkemmlinu so dobili kruh in zavetiœ@e bera@i, de-setniki, vaœki posebne¡i in otroci revnejœihdru¡in. V mlinarjevi hiœi so naœli topel domœtevilni rejniki, ki sta jih mlinarjeva vzela zasvoje in jih s starœevsko ljubeznijo spravilado kruha.

Ob lepih spomladanskih dnevih, ko somlinski kamni za trenutek zastali, je mlinarsedel na klopco pred mlinom s hiœnoma@ko v naro@ju, ki je zadovoljno predla.Opazoval je kokoœi in piœ@ance, ki so se mudobrikali za peœ@ico zrnja, rezljal lesenemlin@ke in opazoval sre@ne otroke, ki sopreproste igra@e postavljali v vodi.

Po efovi smrti je delo v mlinu œe leto alidve nadaljeval dolgoletni efov [email protected] 1953 je zadnji mlin na Kne¡ci za ved-no zaustavil svoja kolesa.

MIESAC JUNJ U NAŒIH DRU INAH

Patroni pomo@niki: sv. Juo¡ef MarijaU sriedo, 25. junija, je praznik sv. Juo¡efa Marija - Josemaria Escrivá

de Balaguer. Rodiu se je u kraju Barbastro (Œpanija) 9. ¡enarja lieta 1902.Imeu je samuo 15 liet, kàr je vebrau duhouniœko pot. U liete 1925 je biuposve@en za duhounika. Kako lieto potlè, z dovoljenjan sojga œkofa, je œuu Madrid, kjer je za@eu dielat brez truda med buozin an bunin, ki so bli bujku druzi zanemarjeni an zapuœ@eni. 2. otuberja lieta 1928 je ustanoviuskupnost Opus Dei, ki naj bi odparla viernikan »novo pot za posve@enjesredi sveta«. Opus Dei naj bi dielala kupe z lokalnin cierkvan po cielinsviete, s ponudbo za kristjansko nau@ilo namienjeno tistin, ki ¡elijo obno-vit sojo spiritualno an apostolsko ¡ivljenje, takuo »de bi buojœ ¡iviel’ usredi sveta ku kristjani«, takuo ki je Josemaria Escrivá de Balaguerrazluo¡u. U liete 1930 je ustanoviu tud’ ¡ensko viejo tele skupnosti an 13liet buj pozno pa »dru¡bo duhouniku sv. Kri¡a«. U liete 1946 je parœu¡ivet u Rim, od kod naj bi slediu an parpomau œiritvi Opus Dei u cielinsviete, grede ki se je trudiu za tardno apostolsko u@enje usieh tistih, ki soskarbiel’ za tolo skupnost. 16. junija 1950 skupnost Opus Dei je bla spoz-nana od Apostolskega sede¡a an 28. novemberja 1982 je bla pa urejena kuosebna prelatura, kar je Josemaria ¡eleu ¡e od za@etka.

Kàr 26. junija 1975 Josemaria Escrivá de Balaguer umarje, Opus Dei ucielin sviete œtieje ¡e vic ku 60 tau¡int laiku upisanih, u 80 dar¡avah. 17.marca lieta 1992 pape¡ Janez Pavel II. pred vic ku 200 tau¡int viernikuusega sveta, ki so parœli u Rim za tolo parlo¡nost, je razglasiu za bla¡enegaJosemaria Escrivá de Balaguer an 6. otuberja lieta 2002 ga je pa razglasiuza svetnika.

Njegovi posmartni ostanki po@ivajo donas u cierkvi S. Marija della Paceu Rimu, u srednji cierkvi prelature Opus Dei.

Kajœna ura boParvi kuart lune nedieje 16. parnese buj marzu ajar an kajœan temporal.

Puojde takuo napri za kajœan dan, potlè stara luna nedieje 23. parnese jasnean gorke dneve. Usako an tarkaj kajœan temporal pohladi tako gorkuoto.

Zadnji kuart lune nedieje 30. parnese son@no an zaries gorko uro.

RadoviednostLietos se zdi, de polietje an gorkuota u naœe kraje, necje prit. Na kolen-

darje piœe, de u petak 21. junija za@ne polietje. Piœe tud’, de 21. junija jeekuinocijo, kàr dan je buj dug ku nuoc an od tekrat napri za@ne po@aso pase krajœat. Dnevi za@nejo ¡e se krajœat an se zdi, de zauoj da¡a an marzleumarne ure niesmo utegnil’ jih u¡ivat buj duge. Pride za se upraœat’, @ebomo imiel’ lietos polietje al pa puojde »za bulo«, takuo ki je œla puom-lad.

Nausezadnjo, @e utegnemo bit optimisti, nan pride na pamet iti kajœandan na sonce, na muorje, ki takuo dobrò store organizmu an ne samuo.

Kàr pa se odlo@emo za tuo, pomisnimo nimar, na kar usak miedih nanparporo@i: lovimo sonce po nomalo usak dan an ne u centralnih urah, pa@pa zguoda an pozno popudan, brez se pozabit se lepuo namazat z protek-tivno kremo, ki muore bit parmierna naœi ko¡i. Samuo @e nardmo takuo,bomo u¡ival’ usieh dobruot, ki sonce nan jih more dat.

Use tuole za se varvat od melanomu, ki usake lieto vic so kau¡a gardihboliezni. Zadnje statistike pravejo, de za takimi melanomi obolieje, tuadno lieto, skor 8 tau¡int judi an vic ku 1 tau¡int an 600 na utegne ozdra-vit. Na stuojmo pa pozabit, de za takimi boliezni se moremo oboliet, tud@e gremo se »son@at« pod tiste lampade za tuo stvarjene.

Direktor œuole za poglobitu œtudiju u dermatologiji na univerzi FedericoII. iz Neapelja, Giuseppe Monfrecola, kupe s kolegico GabriellaFabbrocini, u posebni œtudiji, ki sta ga pejala napri, je pokazu, de ven@ parttih mladih od 16 do 19 liet na vedo, de sonce more bit œkodljivo, posebnotisti artifi@al, ki se »ulovi« pod posebnin lampadinami. Tako “sonce” sosamuo radiacioni, ki za mlade do 30 liet poviœajo za 75% naobarnost obo-liet ko¡o. An glih za tuo Oms, ki gleda varvat naœe zdravje, je uklju@ilara¡e Uv med ra¡e X an kadi¡an ku kau¡a takih gardih boliezni. Miedhipravejo, de @e gremo na sonce, muoremo ankrat na miesac se lepuo pre-gledat an @e videmo, de kajœan neo je asimetrik, je ratu buj velik, imadrugo farbo, muoremo iti h miedhu.

Se prave, de sonce se je obolielo, de nie vic tajœno ku ankrat, morebit jeries, pa sigurno @e bomo ahtal’ an posluœal’, kar nan parporo@ajo miedhi,bomo mogli u¡ivat use njega dobruote, brez se bat iti ga lovit.

RICETA

➔ JabukeNucamo 8 jabuk tistih, ki niemajo previc soka, 2 eta an pu cukerja, 1 eto

masla, 1 zavitek testa brizé.Parvo rie@ oburemo jabuke, jin snememo sienje an jih preri¡emo na

osan kosi. Uzamemo posodo za foran, jo poma¡emo z maslan an potrose-mo s cukerjan. U njo polo¡emo kose jabuk na an kri, po varh telih kosipolo¡emo druge kose jabuk obarnjene na drug kri, takuo de se lepuo uje-mejo. Potrosemo pu cukerja an jih denemo u foran ¡e gorak 220°, za 20minut. Snememo iz forna, pustmo, naj se pohladi an po varh arztegnemotestuo brisè, ki ustavemo par kraj an ki prebodemo z vilcan. Denemo spetu foran gorak 220° za 15 minut. Kàr testuo se napihne, zni¡emo tempera-turo do 180° an pustmo, naj se pe@e œe 15 minut.

Natuo snememo torto iz forna, jo obarnemo na tont, po varh potrosemoostali zamliet cuker umieœan z adno ¡li@ico kanele u prahu an pustmo, najse pohladi.

� Loretta Primosig

Page 15: Giornale Dom

15stran15. junija 2013 KAPLAN MARTIN @EDERMAC 54.risbe: MORENO TOMASETIG

besedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIGLETA 1933 - »PRIDGI PO SLOVENSKO!«

RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il fascismo vietò l’uso dello sloveno. In questa puntata: il cappellano Åedermac è in visita presso don Sever, un parroco del Caporettano. Al ritorno dalla chiesa Åedermac si dilunga in un dettagliato racconto dei fatti successi nella suavalle con la proibizione dello sloveno ed esprime il presentimento che ora i fascisti faranno altrettanto anche in quella zona. «Ma la nostra resistenza sarà più caparbia», assicura Sever anche perché i fatti della ValNatisone hanno profondamente impressionato la gente ed alcuni hanno perfino abbandonato la fede. «E con i miei fedeli cosa devo fare?», chiede Åedermac. «Predica in sloveno!», gli consiglia Sever.

POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji poprepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierkvi svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæa-vat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenent karabi-nierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svojih ljudiposluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani je Åedermac zaviedu, de bo nadækof branu pravice slovenskih vier-niku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je kaplan Skubin. Tudi v njega fari je biu æpijon: nieki Klinjon, ki je snubu kaplanovo sestro Katino. Po smarti matere je kaplanhuduo zboleu. Ozdravu je poåaso … En dan je v Lipah sreåu zdravnika, ki mu se je parporoåiu, de naj ahta, kier hudobneœi mu åejo slavo. In ries! Nieko nuoå ga je zbudu vasnjan Birtiå in ga prosu,naj uteåe, kier je vidu, de so paræli puonj. Nie bluo druge izbiere ku uteå. Drug dan zjutra je biu œe v Vidnu pred ækofijo in prosu, de ga nadækof sprejme. Nadækof je Åedermacu poviedu, de prepuove-di slovenskega jezika in preganjanju duhovniku ne on ne papeœ se niesta mogla uprieti. Åedermac je pa izrazu prepriåanje, de nadækof nie nardiu vsega, de bi ustavu prepoved. Kàr je paræu v Vrsnikga je åakala skupina moœ. Od njih je zviedu, kuo so æle stvari, kàr so faæisti paræli puonj in on je uteku. Doma ga je parjela velika œalost in skarb in tudi v naslednjih dneh je biu zlo potart. Nameravu jeiti obiskat parjatelja Severja. Le njemu bi lahko odparu svoje sarce. In ries, po razburjenem sreåanju z nevarnim kaplanam Skubinam, se je pobrau k Severju, par katerim se je najparvo spoviedu.

dom

54 - GRE NAPREJ

KÀR STA SE VRAÅALA IZ CIERKVE, STA BLA ÅEDERMAC IN SEVERMOLÅEÅA IN ZAMIÆLJENA

ÅEDERMAC JE ZAÅEU PARPOVEDOVAT GLADKO, BREZ SE USTAVIT,KAKOR DE SE JE PRIET PARPRAVU IN JE TEŒKUO ÅAKU TEGATRENUTKA. SEVERJU JE POVIEDU VSE, KAR MU NIE NAPISU V

PISMIH IN ODKRIU V SPUOVEDI: ZUNANJE DOGODKE, BESIEDE,PODROBNOSTI … GOVORIU JE Z VSO SILO SVOJEGA DUHA

NE VIERJEM, VSAJ NE TAKUO HITRO. MOREBITDOBRO VEJO, DE BOJO PAR NAS NALETIEL’

NA BUJ TARD OREH

NE, NIE BIUZASTONJ

IN VENDAR STE SADAVI NA VARSTI

MISLIÆ, DE GA NE BIRAZBIL’?

NIE BIU ZASTONJ, ZAKÌ ÅE BI BLIMIRNO SPARJELI PREPOVED, OBLASTIBI SE ÆE VIÅ UPALE. TAKUO PA BOJO

PRIET LEPUO PREMISLILE

VAS NAÆ ODPOR JE BIU ZASTONJSAM BUOG VIE, DOST SMO PRETARPIELI!

ŒE, NE REÅEM, DE NE. SILI BI SEMUORLI VDAT. KADUO BO V TELEM

BOJU IMEU VEÅJO ÆKODO, JEDRUGO VPRAÆANJE. NAÆ ODPOR PABO BUJ TARD, DARŒAVI BO ÆKODO-

VAU NA UGLEDU. O ÆKODI, KI BIZADIELA CIERKU, NE GOVORIM. ŒEDONAS, DRAGI MOJ, ŒE DONAS …

VIERNI LJUDJE, PA SE ZBESIEDO IN SARCAMOBRAÅAJO OD RIMA.GOVORIM, KAR VIEM.

HUDUO JE, A ZAKÌ BI SESLEPIL’? VAÆA ZADIEVA

JE GLOBOKO ODJEKNILATLE, PAR NAS, SO VIERNIKI JEZNI,

ZAGRENJENI, DRUGJE PA PRESTOPAJOV DRUGO VIERO

ZAUOJ’ NAS?

ZAUOJ’ VAS

FAMOÆTAR SEVER JE VSTÙ, ÆU K STIENI, NA KATERI SO BLE POLICEZ DEBELIMI BUKVAMI, NIEKI CAJT GLEDU PO NJIH …

VAS JE BLA MIERNA. TIHOTO JE ZA TRENUTAK PRETARGALO LEPASJE LAJANJE, NATUO NIE BLUO GLASU ZUNA ÆUMA VODE

V URI NA STIENI JE ODBILO POLNOÅ. DUHOVNIKA STA VSTALA;SEVER JE ÅEDERMACA PEJU V KAMBRO

LJUDEM NIESAM UPU POVIEDAT VSEGA.JAU SAM JIM, DE BO V NEDIEJO VSE PO

STAREM. SA’ NIESAM TEU LAGAT. BREZ TIETSAM SE DEU V ÆKRIPCE. KAJ NAJ STORIM?

PRIDGI PO SLOVENSKO!AL’ TI JE PREPOVIEDUNADÆKOF? SA’ TI NIE.

ÅE SE NE BOJIÆPOSLEDIC …

TI LAHKO SE SMEJEÆ

SA’ SE NE. IZ ZOLÅASE SMEJEM, A TUO

NIE SMIEH

NIEKE BUKVA SAM GLEDU. NE VIEM, KJE JIH IMAM. POKAZAT SAM TITEU NIEKO MIESTO. PRIDEJO CAJTI, KÀR SE V CIERKVI SAMI

KAŒEJO ZMOTE … NEÅEM TARDIT, DE SO DONAS TAKI CAJTI.VSAK NAJ SAM PRESODI

Page 16: Giornale Dom

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00,13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00.

Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskegatiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa.

Oddaje za vidensko provinco.Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »»TTaa rroozzaajjaannsskkii ggllaass««.Vsako saboto ob 14.10 NNeeddiiœœkkii zzvvoonn iz ¡ivljenja Beneœkih judi.Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »»TTaamm,,kkjjeerr ttee@@ee bbiissttrraa BBeellaa««.

16 stran 15. junija 2013ZADNJA STRAN

KAJ KJE KAM KADÀ KUO DDOOMMAA##AA MMOODDRRUUOOSSTT

KKdduuoorr @@ee vviieeddeett,, mmuuoorree uupprraaœœaattNEDIÆKE

DOLINE•• DDUUGGEE-- uu ssaabboottoo 1155.. jjuunnjjaa,, oobb 1188..0000u agriturizmu »Nido delle rondini«bo sre@anje s kumeti kostanja izTrentina na temo »Kostanj pobolezni cinipide – Il castagno dopol’attacco della cinipide«. Usi vabje-ni. Organiza Kme@ka zveza

••PPRROO LLOOCCOO MMAATTAAJJUURR organiza:GGRREEMMOO GGLLEEDDAATT PPAARRCCOO ZZOOOO

((LLIIGGNNAANNOO)) -- uu ssaabboottoo 2222.. jjuunnjjaaTela gita je za otroke.Program: ob 8. uri se gre izSauodnje, iz placa par baru daCrisnaro, ob 9.30 se pride u Lignano,ob 12.30 kosilo (usak naj parnese zasabo) an ob 18.00 se uarnete. Za seupisat se pla@a 28 euro, pokli@ita do16. junja, Saro, cell. 340 6108901

MMAAŒŒEERRAA-- uu nneeddiieejjoo 2233.. jjuunnjjaa »Kries Sv. Ivana«Ob 18. uri za@ne senjan pod cierkujo,ob 19.00 bo vi@erja Sv. Ivana, ob21.00 bojo par¡gal’ kries. Godu boTrio Matajur. Za vi@erjo se moretaprenotat do 16. junja. Info: Sara cell.3406108901, Paolo cell. 3392184756

PPEE##NNIIJJEE-- uu ssaabboottoo 2299.. aann uu nneeddiieejjoo 3300.. jjuunnjjaa»Pechinie Fest«. Program: uu ssaabboottooob 17.00 odprejo kioske, ob 20.30bo muzika s skupino Ratamaq;uu nneeddiieejjoo ob 12.00 odprejo kioske,ob 15.00 president od Pro locoMatajur bo œenku vasnjanam denarza postrojit staro cierku Sv. MihielaNadangela, ki je bila posve@ena lieta1545; ob 15.30 gara ¡agarja, ob16.00 vla@enje z varco, ob 17.00sveta maœa, ob 18.00 aperitiv anpremjacjon, ob 20.30 muzika zzborom Trio Matajur;

GGRREEMMOO UU VVAALLTTEELLLLIINNOO

-- uu ssaabboottoo 2200.. aann uu nneeddiieejjoo 2211.. lluujjaaTel izlet je za parlietne ljudi.Program: uu ssaabboottoo ob 6.30 se gre izSauodnje, iz placa par baru daCrisnaro, ob 12.30 se pride u krajChiuro (So), kjer u restauraciji bostepokuœal’ tipi@ne jedì iz tele doline,popudan gresta gledat baziliko odMadonna di Tirano an miesto

Bormio, kjer ob 19.30 bo vi@erja anpreno@evanje u alberge Baitamontana; uu nneeddiieejjoo ob 9.00 grestagledat Livigno, ob 12.00 prostokosilo, ob 13.00 se gre u œvicarskomiestace Sankt Moritz, okuole 21.00se uarnete u Sauodnjo. Za se upisat jecajt do 16. junja. Za informacijepokli@ita: Paolo, 3392184756

••PPLLAANNIINNSSKKOO DDRRUUŒŒTTVVOO CCAAII vabe:-- uu nneeddiieejjoo 2233.. jjuunnjjaana pohod na gore Tuglia (1.931 m.)an Talm (1.728 m.), u KarnijskihAlpah. Ob 7.00 se gre iz Œpietra izplaca pred œuolmi.Info: Sabine, cell. 3386235394 inPatrizia, cell. 3336731989

•• ŒŒPPIIEETTAARR-- uu ssaabboottoo 1155.. jjuunnjjaa,, oobb 1199.. uurriina placu par baru da Giulybo aperitiv z muziko, godla boskupina Ap group. Tuole organizataœpietarska Glasbena matica anSlovenski kulturni center; -- nnaa oogglleedd ddoo 3300.. jjuunnjjaau slovienskin kulturnin centruskupinska razstava »Sten«.Razstavjena so diela, ki so jihnapravle Elena Guglielmotti, SanjaMikac, Tadeja Druœkovi@ an NikolKerpan. Odparta od pandiejka dopetka, od 9. do 17. ure

•• KKUULLTTUURRNNOO DDRRUUŒŒTTVVOO RREE@@AANN

u programu »Kar jo pieje kukuca« –

junj u Re@anski dolini« organiza:

DDOOLLIINNAA par Vodopivce (Garmak)-- uu ssaabboottoo 1155.. jjuunnjjaa,, oobb 2200..3300»Zapuojmo jo na sred vasi«, pielabosta zbora Re@an an Matajur,Beneœko gledaliœke bo igrukomedijo »Starost nas na straœe« anpotlè muzika z ramonikami

LLIIVVEEKK--TTOOPPOOLLUUOOVVEE-- uu nneeddiieejjoo 1166.. jjuunnjjaabo 20. »Pohod @ez namiœljeno @rto zLivka u Topolove«. Si boste ogle-dal’ razstavo »Dvajset liet pohoda:razstava slik po stazici«, ob 11.30Zdravko Likar an Aldo Klodi@ botapoviedala, kuo an zaki se je za@eutel pohod, ob 12.30 bo sveta maœapo slovensko an potlé veselica

•• LLUU˘EE ((HHoossttnnee)), uu nneeddiieejjoo 2233.. jjuunnjjaaoobb 2211..0000 bo kries Sv. Ivana

•• LLIIEEŒŒKKAA FFAARRAA organiza:•• SSTTAARRAA GGOORRAA-- uu nneeddiieejjoo 2233.. jjuunnjjaa Obljubo, ruomanje vierniku Lieœkefare na Staro goro. Ob 11.10 boprecesija do svetiœ@a, ob 11.30 pietasveta maœa, ob 13. uri paœta par Sv.Sinklau¡u, za kero moreta poklicatdo sriede 19. junja Fabrizio Cernottau Kosci al Mirello par Hlocje

•• SSRRIIEEDDNNJJEE-- uu @@eettaarrttaakk 2200.. jjuunnjjaa,, oobb 2200.. uurrii»Vi@erja na travniku«. V programumuzika s skupino Etnoplo@, okusnejedì, kme@ki pardielki s teritorija.Vi@erjo moreta rezervirati, pokli@itakme@ko zvezo u #edadu, na tel.0432703119 ([email protected])

TERSKEDOLINE•• 1199.. MMEEDDNNAARROODDNNII PPOOHHOODD

PPAARRJJAATTEELLJJSSTTVVAA ##AANNIIEEBBOOLLAA--RROOBBIIDDIIŒŒ@@EE--PPOODDBBEELLAA // 66.. MMEEMMOORRIIAALL AADDOO CCOONNTT

-- uu nneeddiieejjoo 1166.. jjuunnjjaaProgram: ob 9.30 uri se bojo usiudele¡anci zbral’ na placu v #anieboli, ob8. uri v Podbeli-Robidiœ@u-Kamp Nadi¡a;ob 10. uri za@etak pohoda #aniebola-Podbela (14 km) an Robidiœ@e-Podbela(7 km), ob 11-12 prihod v Podbelo(Kamp Nadi¡a), kjer bo paœta za useudele¡ance pohoda; ob 13.30 bo

premiacjon, bogat kulturni program, ples

POSOÅJE•• KKOOBBAARRIIDD-- ddoo 2255.. jjuunnjjaa u prestorih Fundacije poti miru je 3.fotografska razstava Planinskegadruœtva Tolmin, na ogled odpandiejka do petka od 9. do 12.30an od 13.30 do 17. ure, ob sabotahan nediejah od 10. do 13. ure an od14. do 17. ure

•• PPEERRAATTII ((LLiivveekk))-- uu ssaabboottoo 2299.. aann uu nneeddiieejjoo 3300.. jjuunnjjaabo vaœki senjan Sv. Petra an Pavla.Program: uu ssaabboottoo ob 17. se odpreœank, ob 19.30 bo gara v mori(vebral’ bojo pare ob 19. uri),œa@anje sira an potlé zabava z muzi-ko ramonike; uu nneeddiieejjoo ob 13. bosveta maœa v cierkvici Sv. Petra,med kero bo pieu zbor Tri doline izKravarja, potlé zabavni program, ob15. bo nastopila vokalna skupina»Liwk«, ob 16. amatersko gleda-liœ@e Gorenj Konc bo igralo kome-dijo z Julko in Pep@em, potléœa@anje sira an prœuta, bogata loteri-ja an ples z ansamblom Ribniœkipuœeljc

•• LLIIVVEEKK-- uu ssaabboottoo 2299.. jjuunnjjaabo 2. brezmejni festival »LiwStock«

Program: ob 14. bo turnir odbojke“liwkGreenvolley”, ob 19. bo kon-cert, godle bojo skupine: Bk evolu-tion, Blue Fingers, Shape, Genjido,Hackers, Sons of a Gun an The Maff

UU PPRRIIHHOODDNNJJII ŒŒTTEEVVIILLKKII BBOOMMOO OOBBJJAAVVIILL’’ PPRRIIRREE--DDIITTVVEE DDOO PPOOLLOOVVIICCEE LLUUJJAA.. PPOOŒŒJJAAJJTTEE OOBBVVEESSTTIILLAA

DDOO 2244.. JJUUNNJJAA NNAA NNAASSLLOOVV [email protected] 00443322 770011445555SSUULL PPRROOSSSSIIMMOO NNUUMMEERROO PPUUBBBBLLIICCHHEERREEMMOO GGLLII

AAPPPPUUNNTTAAMMEENNTTII FFIINNOO AA MMEETTÀÀ LLUUGGLLIIOO..IINNVVIIAATTEELLII EENNTTRROO IILL 2244 GGIIUUGGNNOO AA

[email protected] TTEELL..--FFAAXX 00443322 770011445555

domKULTURNO VERSKI LIST

PETNAJSTDNEVNIKPERIODICO QUINDICINALE

ODGOVORNI UREDNIK

DIRETTORE RESPONSABILE

MARINO QUALIZZA

ZALO¡BA - EDITRICE

MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L.

UREDNIŒTVO - REDAZIONE

UPRAVA - AMMINISTRAZIONE

33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULIBORGO SAN DOMENICO, 78

TEL. - FAX 0432 701455e mail: [email protected]

www.dom.itIscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001

STAMPA: CENTRO STAMPADELLE VENEZIE SOC. COOP.

VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA

REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINEN. 8 - 8. 4. 2003

VVssaakk ddaann oobb 2200..3300TTvv ddnneevvnniikk ppoo sslloovveennsskkoo

VVSSAAKKOO NNEEDDIIEEJJOO OOBB 1144..3300OOOOKKNNOOKKNNOO VVVV BB BB EENNEEEENNEE @@@@IIJJOOIIJJOO

TTUUDDII NNAA IINNTTEERRNNEETTUU:: wwwwww..rraaddiioossppaazziioo110033..iitt

Postani naœ prijateljDiventa nostro amico

dom

Naro@nineNaro@nineAbbonamentiAbbonamenti

Najbolj brano na naœi spletni straniNajbolj brano na naœi spletni straniI più letti sul nostro sito internetI più letti sul nostro sito internet

LLEETTNNAA//AANNNNUUAALLEE €€ 1166

PPOODDPPOORRNNAA//SSOOSSTTEENNIITTOORREE €€ 3300

SSLLOOVVEENNIIJJAA//SSLLOOVVEENNIIAA €€ 2200

EEVVRROOPPAA//EEUURROOPPAA €€ 2255

SSVVEETT//EEXXTTRRAA EEUURROOPPAA €€ 3355

PPooœœttnnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreenntteeppoossttaallee nn.. 1122116699333300 iinntteessttaattoo aa MMoosstt ssccaarrll,, bboorrggoo SSaann DDoommeenniiccoo 7788,, 3333004433 CCiivviiddaallee ddeell FFrriiuullii//##eeddaaddBBaann@@nnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreennttee bbaannccaarriioo IIbbaann:: IITT8855 PP008866 33116633 7744000000001100 00881155 009955 BBIICC//SSWWIIFFTT:: RRUUAAMMIITT2211CCIIVV

NNaa sspplleettnnii ssttrraannii wwwwww..ddoomm..iitt vvssaakk ddaann nnoovviiccee iinn pprriirreeddiittvvee

PPrrooggeettttoo eeuurrooppeeoo ppeerr rriiqquuaalliiffiiccaarree 3322 ccoommuunnii ddii ccoonnffiinnee669900 ttiissoo@@ eevvrroovv zzaa PPrraattiiCCoonnss

VV ŒŒppiieettrruu ssrree@@aannjjee zzaa HHoobblleessAA SSaann PPiieettrroo uunn iinnccoonnttrroo ccoonn ii ssiinnddaaccaattii ppeerr llaa HHoobblleess

MMssggrr.. QQuuaalliizzzzaa:: »»VVssii ggoovvoorriimmoo ppoo sslloovv((ii))eennsskkoo««MMoonnss.. QQuuaalliizzzzaa:: ««PPaarrlliiaammoo ttuuttttii llaa sstteessssaa lliinngguuaa»»

NNaajj œœppiieettaarrsskkaa oobb@@iinnaa oo@@iissttii ppoommaazzaannoo ttaabbllooIIll CCoommuunnee ddii SSaann PPiieettrroo ppuulliissccaa iill ccaarrtteelllloo iimmbbrraattttaattoo

VV VViiddnnuu ppoossvveett oo mmaannjjœœiinnaahhAA UUddiinnee ccoonnvveeggnnoo ssuullllee mmiinnoorraannzzee

1

2

3

4

5

SSVVEETTAA MMAAŒŒAA PPOO SSLLOOVVEENNSSKKOO

Usako saboto ob 19. uriu farni cierkvi u Œpietru je maœa po slovensko.


Recommended